Vrnitev

Vlado Miheljak

20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Dva leva

»Moram povedat, da par dni osebno doživljam strašne pritiske na to, kako bom glasoval. Pritiski prihajajo iz vseh koncev. Enostavno jih je zelo težko prenašat. Postavljajo se nam kontrolorji glasovanja in seveda najbolj, kar me boli, da mi nekdo zatrjuje, da se ‘dilam’, da se odpelje v predal zakon, da se odpelje še globlje v predal drugi zakon in da potem bom glasoval za kandidata za ministra. Vse to je velika laž in zaradi tega bom glasoval za. In predlagam kolegom z opozicije, tudi z njimi sem že bil v koaliciji – v kolikor želijo, da bo Jurša kdaj glasoval tudi za dobre njihove predloge, da me pustijo na miru.«
— Avtonomni poslanec stranke DeSUS Franc Jurša s svojimi nastopi v DZ vedno znova dokazuje, da je nad njim samo bistrina duha

* * *

»Dobili nismo niti enega konkretnega odgovora. Toliko blefa, kot ga je zdaj na našem ministrstvu, ga še ni bilo. Čista in najčistejša beda.«
— Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan po sestanku predstavnikov ministrstva za izobraževanje, ministrstva za zdravje, zavoda za šolstvo in NIJZ z ravnatelji in ravnateljicami vrtcev, osnovnih in srednjih šol o načinu organiziranja začetka novega šolskega leta

* * *

Tako se kaže človeška in siceršnja #solidarnost@strankaSD, da ministrici @SimonaKustec na bolniški zaradi covida-19 vložiš še interpelacijo. #VseZaOblast.
— Večni šaljivec iz SMC Gregor Perić meni, da okužba s covid19 pomeni popolno zaščito pred politično odgovornostjo

Seveda je vsake zgodbe enkrat konec. Še zlasti tistih, ki so prelepe, da bi trajale. Denimo, da se kolaborantom namesto kazni podeljujejo apanaže. Poosebljena politična perverznost je gotovo poslanec stranke DeSUS Franc Jurša. Mož vselej, ko javno spregovori, daje občutek zmerne bistrosti. A to v politiki očitno ni breme, ampak prednost. Prednost, ki takega človeka odveže politične morale, obveze do volivcev in lojalnosti do stranke. A ker je celoten DeSUS v vsem obdobju delovanja ena sama politična trgovina, da ne rečem prostitucija, se Jurša pravzaprav odmika le od aktualnih prioritet, ne pa od metod političnega delovanja stranke. Je pa v navedeni izjavi prostodušno razkril nekaj, kar sicer vsi počnejo, a nihče pred njim ni izrekel: ni samoumevno, da se poslanec opredeli za dobre predloge, zavrne pa slabe. Zadeva je bolj kompleksna. Če bodo z njim prijazni, bo dobre predloge podprl, če ne bodo, jih bo zavrnil. In tudi obratno: za prijazne besede in konkretne priboljške pred neizogibno upokojitvijo je pripravljen podpreti tudi slabe predloge. Kar pomeni, da DeSUS ni voda. »Kemično čisti« upokojenski poslanec ima barvo, vonj, okus – in predvsem ceno.

A Jurša ni zares pomemben. Je zgolj slepi potnik na vlaku slovenske politične zgodovine. Pokojnine in obveznega prleškega špricarja ali dveh na dan mu nihče ne bo vzel, ko ga bodo evakuirali z nasedle ladje. Drugače je s SMC in njenimi akterji. Pa ne mislim toliko Počivalška, saj od njega ni bilo pričakovati kaj drugega kot to, kar sedaj počenja. Srhljivejša je zgodba s tistimi, ki so v stranki vse od Cerarjevih časov predstavljali akademsko elito. V prvi vrsti Kustečeva. Ne le da je po vstopu v vlado čez noč spremenila kritični odnos do avtoritarnega Janše, ampak je zanj začela izvrševati tudi najpodlejše in najbolj umazane naloge. Denimo, brez kakršnegakoli formalnega razloga je spravila iz službe na ministrstvu Dejana Karbo. Ne zato, ker bi bila pred tem nezadovoljna z njegovim delom, ampak ker ga Janša ne prenaša! Mimogrede, Karba je oče šestih mladoletnih hčera, kar kaže ne le na politično, ampak tudi moralno sprevrženost Kustečeve. A ne gre zgolj in predvsem za moralno, človeško sprevrženost. Simona Kustec je z naskokom najslabša resorna ministrica med skoraj samimi slabimi. Ne vem, s kakšnimi očitki jo bodo naslavljali v parlamentarni interpelaciji, toda zapomnili si jo bomo po srhljivi vlogi čiščenja univerze. Kot je znano, je v času ultimativne akademske internacionalizacije in odpiranja vlada Janeza Janše uvedla restrikcije za tuje študente. Če si tujec, lahko študiraš samo, če trajno izkazuješ depozit približno 5000 evrov. Res je to Hojsova domislica (zakon o tujcih), a popolno in veliko večjo odgovornost za to nosi ministrica, sicer družboslovka, profesorica na ljubljanski univerzi. Univerze so vedno bile stičišče svobodnega duha in čezmejnega, mednarodnega sodelovanja. V Slovenijo prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije, iz držav, ki še niso članice EU (Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija), odlični študenti, študentke, ki ne bogatijo le svojih potencialov, ampak širijo tudi naša intelektualna in kulturna obzorja. In po drugi strani, skoraj ga ni (in ne bi smelo biti) člana univerzitetne akademske skupnosti, ki ne bi bil sam v nekem obdobju dobrodošel gost na tujih univerzah. Če bi vse drugo v izvrševanju funkcije bilo primerno, je sodelovanje v misiji čiščenja univerz tako nizkotno, tako primitivno, tako podlo dejanje, da mora ministrica osramočena, s sklonjeno glavo oditi.

A kam? Se bo preprosto vrnila v akademsko okolje, kot da se ni nič zgodilo? Kot da ni aktivno in s popolno odgovornostjo sodelovala z najbolj razvpitim avtoritarnim režimom v novejši zgodovini Slovenije, ki že nekaj časa ni zgolj lokalno breme, ampak spaka evropske demokracije. Si Simona Kustec predstavlja, da se je mogoče prostodušno sprehajati po hodnikih in vstopati v predavalnice etnično in rasno očiščenih univerz? Bo treba po hodnikih fakultet vgrajevati spotikavce z vklesanimi imeni vseh vedoželjnih študentk, študentov iz nekoč skupnega doma, ki so morali opustiti študij, ker niso imeli 5000 evrov na zalogi?