10. 9. 2021 | Mladina 36 | Dva leva
Mali Balaton
(podaljšane velike Madžarske)
Petnajst let slovenske vlade niso vedele, kaj bi počele s strateškim forumom. Aktualna ga uporablja kot ojačevalec Janševih suverenističnih stališč … V ozadju je bilo, kot običajno, razbrati dirigentsko palico Viktorja Orbána, tukajšnji premier je njegov zvesti sledilec, slovenska zunanja politika je instrument Madžarske. In spet so prišli na blejsko konferenco vsi vzhodnoevropski suverenisti in še Giorgia Meloni, predsednica stranke Bratje Italije, naslednice Italijanskega socialnega gibanja, ki se je tako imenovalo samo zato, ker republikanska ustava prepoveduje fašizem.
— Saša Vidmajer v Delu (4. 9. 2021)
»Po daljšem pogovoru sem lahko z veseljem ugotovil, da sta se danes oba direktorja izrekla, da sta pripravljena na nadaljevanje dialoga in rešitev problema.«
— Presednik Pahor je neuspešno odigral vlogo zvodnika, ki bi želel Slovensko tiskovno agencijo prisiliti v prostitucijsko razmerje z vlado.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo o pritožbi vladne strani na sklep upravnega sodišča o začasnem zadržanju vladne uredbe o opravljanju javne službe STA. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je vlada dolžna zagotavljati financiranje za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom in sedmim protikoronskim zakonom. … to, kateri organ bo sredstva izplačal, je popolnoma nepomembno, saj je vlada dolžna zagotoviti financiranje ne glede na pogodbo.
— (Delo, 6. 9. 2021)
Blejski strateški forum je dokončno zarisal aktualni domet slovenske zunanje politike. Smo izpostava, filiala vzhodnoevropskega avtoritarnega populizma. Paradoks je, da Janša svoje suverenistične ideje udejanja tako, da sebe in državo nesuvereno podreja neki združbi, ki je posledica zasebne vizije madžarskega samodržca. Celo v času predsedovanja svetu Evropske unije Janši in njegovemu oprodi Logarju ni uspelo privabiti na Bled osrednjih evropskih igralcev. A navsezadnje, zakaj pa jih bi? Mar ni bilo bolj enostavno poslušati unisone zvoke Vzhodne Evrope? Zbor istomislečih. Da smo se v zadnjem Janševem mandatu umestili tja, kjer nikoli nismo bili, kamor nikoli nismo spadali, na kar smo gledali s (sicer neupravičenim) prezirom, je pač cena, ki jo je Janša moral plačati, da je lahko odigral kratke lokalne solo vložke v ubranem orkestru istomislečih. Janša in Logar sicer govorita o velikem dometu letošnjega strateškega foruma. No, še največji dosežek blejskega srečanja je njegova mednarodna neopaznost, neodzivnost, spregledanost; da tako ni prišlo do še ene mednarodne blamaže Slovenije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 9. 2021 | Mladina 36 | Dva leva
Petnajst let slovenske vlade niso vedele, kaj bi počele s strateškim forumom. Aktualna ga uporablja kot ojačevalec Janševih suverenističnih stališč … V ozadju je bilo, kot običajno, razbrati dirigentsko palico Viktorja Orbána, tukajšnji premier je njegov zvesti sledilec, slovenska zunanja politika je instrument Madžarske. In spet so prišli na blejsko konferenco vsi vzhodnoevropski suverenisti in še Giorgia Meloni, predsednica stranke Bratje Italije, naslednice Italijanskega socialnega gibanja, ki se je tako imenovalo samo zato, ker republikanska ustava prepoveduje fašizem.
— Saša Vidmajer v Delu (4. 9. 2021)
»Po daljšem pogovoru sem lahko z veseljem ugotovil, da sta se danes oba direktorja izrekla, da sta pripravljena na nadaljevanje dialoga in rešitev problema.«
— Presednik Pahor je neuspešno odigral vlogo zvodnika, ki bi želel Slovensko tiskovno agencijo prisiliti v prostitucijsko razmerje z vlado.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je odločilo o pritožbi vladne strani na sklep upravnega sodišča o začasnem zadržanju vladne uredbe o opravljanju javne službe STA. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je vlada dolžna zagotavljati financiranje za leto 2021 skladno s poslovnim načrtom in sedmim protikoronskim zakonom. … to, kateri organ bo sredstva izplačal, je popolnoma nepomembno, saj je vlada dolžna zagotoviti financiranje ne glede na pogodbo.
— (Delo, 6. 9. 2021)
Blejski strateški forum je dokončno zarisal aktualni domet slovenske zunanje politike. Smo izpostava, filiala vzhodnoevropskega avtoritarnega populizma. Paradoks je, da Janša svoje suverenistične ideje udejanja tako, da sebe in državo nesuvereno podreja neki združbi, ki je posledica zasebne vizije madžarskega samodržca. Celo v času predsedovanja svetu Evropske unije Janši in njegovemu oprodi Logarju ni uspelo privabiti na Bled osrednjih evropskih igralcev. A navsezadnje, zakaj pa jih bi? Mar ni bilo bolj enostavno poslušati unisone zvoke Vzhodne Evrope? Zbor istomislečih. Da smo se v zadnjem Janševem mandatu umestili tja, kjer nikoli nismo bili, kamor nikoli nismo spadali, na kar smo gledali s (sicer neupravičenim) prezirom, je pač cena, ki jo je Janša moral plačati, da je lahko odigral kratke lokalne solo vložke v ubranem orkestru istomislečih. Janša in Logar sicer govorita o velikem dometu letošnjega strateškega foruma. No, še največji dosežek blejskega srečanja je njegova mednarodna neopaznost, neodzivnost, spregledanost; da tako ni prišlo do še ene mednarodne blamaže Slovenije.
V volilnih kampanjah nasploh in tako tudi pri nas praviloma velja, da mednarodna politika države ne igra velike vloge v predvolilnem spopadu. No, tokrat bo drugače. Namreč, uspešen bo tisti, ki bo glasno zastavil vprašanja, kam se Slovenija uvršča. Ali v (naj še tako nedosledni) osrednji tok združene Evrope ali na vzhodnoevropsko populistično, ksenofobno, homofobno, protimigrantsko, islamofobno, avtoritarno obrobje. Kdo je naš zgled? Mar Orbánova Madžarska, aktualna Poljska s svojo predmoderno vizijo položaja žensk, medijev, civilne družbe, pravne države ali celo, bog pomagaj, Vučićeva Srbija? Kako se je lahko zgodilo, da smo padli tako nizko, da smo postali partnerji, zavezniki ali celo podrejeni sledilci najbolj zavržne evropske združbe? No, odgovornost ni zgolj in predvsem v Janši in njegovem spremstvu. Oni za ceno podrejanja pač realizirajo svojo vizijo države in družbe. Slej ko prej je velika odgovornost v aktualni opoziciji. Ne moremo in ne smemo spregledati, da je sedanja bilanca standardov človekovih pravic, položaja medijev in sploh pravne države, zrasla na pogorišču prejšnje vladne koalicije in tudi sedanje opravilno nesposobne opozicije. Potem ko so omogočili mehek prehod Slovenije v fašistoidno formacijo, jim še vedno pomenijo več prestižni boji kot čimprejšnja sanacija države in družbe. Kako naj mislimo prehod nazaj v normalnost? S Šarcem? S Fajonovo? Ni treba biti kakšen hud analitik, da ugotoviš, da sta omenjena recept za katastrofo, ne za sanacijo. Menim, da ta trenutek v opozicijskih vrstah ni na vidiku osebnosti, ki bi lahko prepričljivo in kredibilno nagovorila javnost. Javnost hoče spremembe. O tem sploh ni dvoma. To kažejo javnomnenjske detekcije in tudi empirična preverjanja. Denimo zadnji referendum o vodah. A želja po spremembi ni dovolj. Mora se oblikovati nekakšna struktura prehoda. Tudi kadrovska. Upam, da nihče ne misli zares, da je rešitev za Slovenijo po volitvah (rednih ali predčasnih), da namesto Šarca, ki je imel in zaigral svojo priložnost, žezlo prevzame Fajonova. Če pa tako misli večina opozicijskih volivcev, lahko ugotovimo z zguljeno frazo, da je zadeva nadvse katastrofična, toda še ne resna. Očitno bo treba (po)iskati neko kredibilno osebo prehoda, ki bo zmožna pravno, ekonomsko in politično sanirati zavoženo državo. Ki ji bo uspelo povrniti popolnoma razpadlo zaupanje v praktično vse institucije države in družbe. Težko delo. Ne upam si izreči, kdo bi to lahko bil … A treba ga bo ali jo bo najti.
Vsekakor pa bo treba za začetek vzpostaviti jasno distanco tudi do predsednika države (tu ima izjemne težave predvsem SD). Ne le, da Pahor ni odigral svoje predsedniške vloge. Nasprotno, z vsemi svojimi intervencijami skuša vedno in vselej pomagati sedanji avtoritarni oblasti. S tem, ko je nastopil kot mediator v sporu med STA in državo, je naredil dodatno škodo. Tako STA kot pravni državi nasploh. Če je sklep vrhovnega sodišča, da je vlada dolžna financirati STA, je treba pri tem vztrajati. Pahorjev edini manevrski prostor bi bil zgolj kategorični apel na vlado, da ugotovitev in sklep vrhovnega sodišča nemudoma realizira. In pika! Vsakršna zvodniška posredovanja so napad na pravno državo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.