Grega Repovž

1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Uvodnik

To se mora končati

Ko je sredi julija postalo jasno, da je cepljenje v Sloveniji praktično zastalo, je Robert Botteri, dolgoletni Mladinin urednik in novinar, ki jo je vodil tudi v času demokratizacije, na uredniškem sestanku izrekel presenetljivo tezo: treba se je sprijazniti, da projekt precepljenja ni uspel in da tudi ne more več uspeti, ker se je zgodila tako močna polarizacija, da tega ni več mogoče spremeniti, še najmanj pa lahko to stori vlada, ki jo ljudje tako zelo črtijo; konec je, razprave postajajo sovražne, z obeh strani, osebne, to pa je najslabše, kar se je lahko zgodilo, to je treba ustaviti in sprejeti, da se nekateri ne bodo cepili.

S tezo smo se ukvarjali in jo razvijali ter nato zavzeli stališče, objavljeno na tem mestu 23. julija: »V teh razmerah se je preprosto treba sprijazniti, da bo del ljudi še naprej vztrajal, da se ne želi cepiti. Pri nekaterih bodo morda strahovi počasi izpuhteli, saj bodo videli, da so neželene posledice cepljenja redke – a pod črto je tako, da se velik del prebivalstva Slovenije preprosto ne bo cepil. In začeti se je treba tolerirati med seboj, ne pa se napadati, treba se je dogovoriti za medsebojni bonton in pravila v tej različnosti. Dejstvo, da nam projekt čredne imunosti ni uspel, mora anticipirati tudi oblast: a ne z nasiljem in aroganco ter smešenjem tistih, ki cepljenju nasprotujejo, temveč z uvedbo drugih načinov preprečevanja prenosa okužbe ter s pravili vedenja med cepljenimi in necepljenimi. Pripraviti se je treba na jesen in upoštevati dejstva. In ta so jasna: približno polovica ljudi ne bo cepljena, različica delta je že začela pohod po Sloveniji. In res je pomembno, da od tega trenutka sprejmemo, da so eni za cepljenje, drugi pa proti, res moramo v prihajajočih razmerah določiti pametna pravila vedenja. Kakorkoli obračamo, živimo v isti družbi, nihče ne bo nikamor odšel, lahko se seveda do onemoglosti prepiramo ali pa pogledamo naprej in se v skladu s tem pripravimo.«

Mladina v tem stališču, da se nam je žal to zgodilo, da pa je treba to vzeti v zakup ter temu prilagoditi ravnanje, ni bila osamljena. Številni so pozivali k umiritvi in dialogu ter drugačni komunikaciji.

Oblast je naredila vse nasprotno. Nadaljevala je z žalitvami, ljudem, ki so zavračali cepljenje, pa ni poskušala razložiti, kakšna so tveganja, ki jih prinaša cepljenje, v primerjavi s tveganji, ki jih prinaša sama bolezen, ampak je vsak dvom zavračala kot neumnost in dvomeče prikazovala kot bedake. Še več: dejansko je najprej z uvedbo plačljivega testiranja, ki je postalo hkrati obvezno, uvedla finančne kazni za necepljene, nato pa še zaostrovala omejitve njihovega gibanja. A pravila so postajala iz tedna v teden bolj nekonsistentna, vsem je bilo jasno, da so namenjena le kaznovanju necepljenih, dobesedno nadlegovanju teh ljudi, maščevalnemu in ogabnemu izživljanju nad njimi in njihovimi prepričanji – namesto da bi jim oblast počasi in potrpežljivo pomagala premagati njihove strahove, predsodke in dvome. Ne samo to, stvari so postajale iz tedna v teden bolj nore. Naj navedemo le eno: vlada je zavestno uvedla pravilo, da kdor se cepi s cepivom Janssen, ki ga v marsikateri državi zaradi stranskih učinkov uporabljajo le za starejše, že naslednji dan dobi »svobodo« – da bi s tem pospešila cepljenje. Tako smo v Sloveniji cepili s tem cepivom mlade, celo več kot 200 mladoletnih, čeprav se cepljenju s tem cepivom, ko gre za mlajše od 40 let, marsikje že od pomladi izogibajo. Ta teden je po nesrečnem naključju prišel račun za to oholo in nepremišljeno ravnanje.

Vse, kar smo navedli, so dejanja oblastnega izživljanja. Ne govorimo le o 20-letnem dekletu, ki se je zaradi vladnega pritiska, da mora takoj dobiti PCT-potrdilo, da bo lahko začela delati v novi službi, cepilo s cepivom Janssen, čeprav bi lahko – če vladni pogoji ne bi bili tako neizprosni – opravila cepljenje z dvema dozama cepiv MRNA. Zakaj je bilo tega treba? Zakaj se nikoli ne posluša strokovnjakov?

Ljudje so besni, sovražni, nihče več ne izbira ne besed. Se res kdo čudi protestom ljudi, ki jih vlada kaznuje, namesto da bi jih nagovorila? Je to sploh res? Septembra 2021 se ljudje v Sloveniji pred trgovinami pretepajo, si grozijo in se žalijo, sorodniki in prijatelji se ne pogovarjajo več. Hkrati pa je sistem ravnanja v epidemiji popolnoma razpadel, danes se v Sloveniji ljudje vedejo bolj sproščeno kot v državah, ki imajo res dobro epidemiološko sliko – Slovenija ima namreč izjemno slabo, namesto da bi bili ljudje previdni in skrbni, so razpuščeni. Družba razpada. Premier Janša pa v istem času objavlja, kako je splezal na dimnik bivše termoelektrarne. Je to kakšen slab film? V kakšnem slonokoščenem stolpu so ti ljudje, da ne vidijo, kaj so naredili iz te države in družbe? In česa ne vidijo poslanci, ki omogočajo to nevarno oblast? Se zavedajo, da njihov vodni top šprica vodo na ljudi, ki zgolj nenasilno protestirajo? Je ta oblast popolnoma zmešana?

Ne, ta vlada se z epidemijo ne spopada. To ni boj zoper epidemijo, to je zgolj boj zoper ljudi.

Cepljeni in necepljeni, tako nas je razdelila ta razdiralna oblast, živimo v isti družbi. Epidemija je v razmahu, ljudje po vsej državi zbolevajo, vsak dan zaradi kovida umre veliko preveč ljudi. En dan sedem, drugi tri, naslednji pet. To so grozljive številke. A kot da jih ne vidimo več. Kot da ne vidimo več, koliko ljudi je v bolnicah in intenzivni negi. Sovraštvo, jeza, strah, občutek odrinjenosti in ogroženosti – to postaja močnejše od vsega drugega.

Tej oblasti stvari niso ušle iz rok. To počne zavestno in namenoma. S tem si zagotavlja nadzor in moč.