Grega Repovž

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Drugi svet

Janševa vlada je ta teden uspešno izpeljala še eno fazo sprejemanja davčne reforme: pristojni odbor za finance je potrdil predlog znižanja davkov, čaka ga zgolj še obravnava na plenarni seji državnega zbora v decembru. A komu je sploh namenjeno davčno razbremenjevanje? Gre za reformo, ki bo dejansko povečala dohodke zaposlenih in družin, slehernikov? Bodo tudi podjetja imela od tega korist, nižje stroške dela?

Ne.

Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, moramo pogledati dejansko strukturo Slovenije, za izhodišče pa bomo uporabili razporeditev Slovencev po dohodninski lestvici v letu 2019. Tako je po uradnih podatkih ministrstva za finance kar 44 odstotkov od 1.540.000 davčnih zavezancev v tem letu prejemalo manj kot polovico povprečne plače v državi, torej skoraj polovica vseh. Naslednjih 35 odstotkov vseh davčnih zavezancev je prejemalo med 50 in 100 odstotki povprečne plače (ta na današnji dan znaša 1200 neto oziroma 1800 evrov bruto). Z drugimi besedami: skoraj 80 odstotkov od 1.540.000 davčnih zavezancev je imelo plačo, nižjo ali enako 1200 evrov neto. Naslednjih 13 odstotkov zaposlenih je imelo plačo, ki je znašala do 2700 evrov bruto. Govorimo torej že o 93 odstotkih vseh davčnih zavezancev v Sloveniji. Naslednji štirje odstotki so imeli dohodke do 3600 evrov bruto. Le trije odstotki davčnih zavezancev je imelo v Sloveniji torej plačo, višjo od dvakratnika povprečne plače. Zakaj vse to navajamo? Ker davčne spremembe, ki jih danes uvaja vlada Janeza Janše, otipljivo koristijo le ljudem, ki imajo plačo, višjo od 4000 evrov bruto na mesec. Tem so namenjene davčne spremembe, ki jih uvaja vlada, ti jih bodo občutili. Najbolj pa seveda najpremožnejši.

Vlada hkrati razbremenjuje tudi najemnine, za okoli 40 odstotkov bo nižja obdavčitev teh prejemkov. Kdo ima korist od tega? Seveda so med najemodajalci tudi redki manj oziroma srednje premožni, ki si s tem popravljajo osebni proračun. A glavnina so premožnejši. Ob objavi letošnje lestvice najbogatejših je eden najbolj pronicljivih raziskovalcev v Sloveniji Klemen Ploštajner predstavil nasprotno stran te lestvice: »Po analizi premoženja, ki jo vsako leto izdeluje Credit Suisse, je imelo leta 2020 18 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije manj kot 10.000 evrov premoženja. To je 288.000 ljudi in njihovih družin. Spodnjih 20 odstotkov gospodinjstev je imelo leta 2014 (od takrat imamo podatke) v lasti manj kot 0,5 odstotkov vsega premoženja v Sloveniji. To znese nekako 820 milijonov skupnega premoženja 160.000 najrevnejših gospodinjstev ali nekako 5000 evrov premoženja na gospodinjstvo. Rečeno drugače: 20 odstotkov najrevnejših je imelo leta 2014 (in nikakor ne moremo sklepati, da je situacija 2021 kaj drugačna, kvečjemu slabša) v lasti 8,6-krat manj kot 100 najbogatejših ljudi v državi. Takrat je imelo najbogatejših 10 odstotkov gospodinjstev v lasti 51 odstotkov premoženja, vrhnji en odstotek pa 23 odstotkov.«

S tem ko vlada torej znižuje davke na najemnine, koristi premožnejšim. Absurd je, da v Sloveniji sploh nimamo progresivnega davka na nepremičnine glede na število nepremičnin. Zato danes premožni denar nalagajo v nepremičnine, jih oddajo – to je varna in donosna naložba, zanje, ki imajo presežna sredstva. Posledica so rastoče cene, ki omejujejo nakupe vsem drugim – a te rastoče cene so premožnejšim le v veselje.

Davčna reforma je torej namenjena najbogatejšim. A to slovenska politika počne ves čas. Leta 2006 je vlada Janeza Janše odpravila najvišjo, 50-odstotno dohodninsko stopnjo. Seveda, šlo je za spodbujanje najproduktivnejših, tehnične inteligence, ki bo sicer danes-jutri odšla iz države. A vlada je dejansko s to reformo razbremenila najbogatejših nekaj odstotkov. Naslednjič smo to doživeli v času vlade Mira Cerarja, tudi slednji se je lotil razbremenjevanja »tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost«. In tudi Cerar je razbremenil predvsem najbogatejše. In enako je storila vlada Marjana Šarca z davčno reformo, ki jo je izpeljala tik pred iztekom svojega skrajšanega mandata.

Nihče v tej državi od leta 2006 ni dobil toliko odpustkov, kot jih od politike prejemajo najbogatejši trije do štirje odstotki – in vedno z argumentom, da gre za davčno pomoč inženirjem, podjetnikom itd. Sedanja davčna reforma tudi ni prva davčna razbremenitev bogatih pod to vlado: Janševa vlada je že ukinila davek na luksuzna vozila in znižala davke na vsa vozila – seveda pa se je to res poznalo predvsem pri dražjih in seveda luksuznih vozilih.

A kdo so ti premožni ljudje, ki bodo imeli od tega koristi? Lahko jih kar poimenujemo. To je na primer gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pa tudi premier Janez Janša. Med te ljudi spada seveda tudi minister za okolje Andrej Vizjak. Eden od njih je bil na primer tudi bivši premier Miro Cerar. Enako kot za naštete velja to tudi za bivšega finančnega ministra v Šarčevi vladi Bertonclja, pa tudi za sedanjega finančnega ministra Širclja. Kaj želimo reči? Politiki davke znižujejo sebi. Oni so tisti, ki se počutijo prikrajšane s po njihovem mnenju visokimi davki. Vse te davčne reforme pišejo in sprejemajo zase. Inženirji in podjetniki so omenjeni le zato, da se zadeva bolje sliši.

Ponovno davčno razbremenjevanje najpremožnejših se dogaja v trenutku, ko ima Slovenija prvič po štirinajstih letih resno inflacijo, ko resno rastejo cene energentov – vse to tistih 80 odstotkov ljudi, na katere smo opozorili na začetku, prekleto močno občuti. Verjetno se politika sploh ne zaveda, kaj se je z začetkom rasti cen začelo dogajati prebivalcem te države, kako nestabilno postaja njihovo življenje, kako resno občutijo rast življenjskih stroškov. Ker politiki pač živijo v nekem drugem svetu, ki ga tako lepo razkriva prav sedanja davčna reforma.