Nazaj k Mariji Tereziji

Vlado Miheljak

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Dva leva

»Red je duša življenja ... Red je vse.«
— Marija Terezija o redu in disciplini

»Rekreacija sicer ne preprečuje okužbe s kovidom ali bolezni, a vsaj krepi splošno odpornost, optimizem in vedrino v tem zelo posebnem času ...«
— Borut Pahor je pod fotografijo svojega razgibavanja v fitnesu napovedal, da se bo končno tudi on aktivno vključil v reševanje težav s pandemijo (Instagram, 21. 11. 2021)

»Danes bom vodil 2. trialog z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom o reviziji mandata Europol. V času kosila sem si ogledal razstavo 30 vrhov za 30 let v okviru tedna v Bruslju. Družbo mi je delal Luka Dončić.«
— Notranji minister Hojs je po nemarnem omenjal Luko Dončića, ki predstavlja diametralno nasprotje Slovenije, kot jo razume Janševo ljudstvo (Twitter, 30. 11. 2021)

Zdi se, da je Sloveniji usojena razcepljenost med likoma matere Terezije in Marije Terezije. Patološko narcisoidni Pahor sporoča mestu in vasi, da se bo končno tudi on aktivno vključil v reševanje težav s pandemijo. Če je še do včeraj veljalo, da je zaradi samozazrtosti pripravljen kršiti zapovedane omejitve in ogrožati zdravje in življenje tudi najbolj ogroženih, denimo starostnikov v domovih, je sedaj aktiviral svoje potenciale. In to kako! Bebavo smejoč se pozira v telovadnici, obkrožen z mučilnimi in nategovalnimi napravami in orodji. Ni čisto jasno, koliko bo koristilo, a v dobri veri sporoča, da če že ne premore ravno modrosti, širi vsaj vedrino, dobro voljo in ljubezen. Pač kot nekakšna politična izpeljanka Matere Terezije. Na drugi strani pa je nedavno vnesena v politični žargon nova kategorija. Namreč lik Marije Terezije. Z njim je sicer označil poslanec Breznik šolsko ministrico Kustečevo.

Kaj ga je vodilo v tako kruto diagnozo, ne vemo. Ali je bil pred tem na obisku pri Rastoderju ali pa so mu kaj podtaknili v hrano v poslanski menzi. A kakorkoli je sporna Kustečeva, bi si takšno zmerljivko bolj zaslužil obrambni minister Tonin. Kajti Marija Terezija se je onkraj stereotipnih pozitivnih mitov in legend ter vpeljave obveznega šolstva vpisala v zgodovino kot vladarica, ki je podvojila moštvo cesarske armade, se zapletala v geostrateške konflikte s Prusi, davke instrumentalizirala za financiranje pogoltne armade, ustanovila vojaško akademijo ... A tudi Tonin je, kot kaže, pri vodenju obrambnega resorja popolnoma izgubil realitetno kontrolo. Najprej seveda z razmetavanjem denarja za nepotrebne, neracionalne, škodljive nakupe opreme za Slovensko vojsko. In to v času, ko smo pred zlomom socialnega in zdravstvenega sistema. Kupuje transportno letalo, ki stane poldrugo kompletno prenovo dobesedno razpadajoče Drame. Glede na to, da je SNG Drama nekakšen simbolni spomenik slovenske kulture in umetnosti, samo kaže na stanje duha Mateja Tonina. Če bi to počel stotnik Janša, bi pač rekli: Gre zraven. A to počne Tonin, ki bi bil rad nekakšen prenovitelj, reformator krščanskih demokratov. A jih očitno ne pelje v 21. stoletje, ampak vzvratno. Sedaj si je okužen z grandomanskimi idejami, po vzoru Marije Terezije, omislil še nekakšno vojaško akademijo, ki bi presegla civilni, akademsko avtonomni študij obramboslovja. V konceptu niti ne skriva, da bi roko nad podalpskim »West Pointom« imel vsakokratni obrambni minister. Verjetno lahko sedaj samo še čakamo, da si bo notranji minister omislil nekakšno pendrek akademijo, ki bi potisnila na stranski tir prav tako civilni, moteči akademski študij varnostnih ved.

Medtem ko opozicija samozadovoljno drema in se gre igre prestolov, še preden je zmagala na volitvah, Janšev režim lomi in zavzema institucijo za institucijo. Potem ko je bolj ko ne padla RTV, ko sploh ni jasno, koliko avtonomije je, za ceno poravnave zaostalih finančnih obveznosti vlade, žrtvovala STA, se nakazuje še frontalni napad na javne univerze. Napad na avtonomijo pravosodja in ustavnega sodišča (ob nesebični asistenci Pahorja) pa je že v polnem teku.

Žal vse bolj kaže, da se na obstoječe opozicijske stranke ne gre zanašati, ker se niso sposobne akcijsko poenotiti. Še večja nevarnost pa je napoved novih strank. Ki se lahko izkažejo kot nov nateg volilnega telesa. Zdi se, da izkazuje največji potencial in zato največjo nevarnost projekt, ki se oblikuje okrog župana Prebiliča. Ima sicer ambivalenten odnos do Janše. A ko gre za participacijo pri oblasti praviloma in po izkušnjah takšna ambivalentnost rada ponikne. Prebilič ima sicer pravico, da se pogovarja in dogovarja s komerkoli. A javnost in potencialni volivci imajo pravico vedeti, ali je pripravljen »pod določenimi pogoji« vstopiti v povolilno koalicijo z nekom, ki je v temelju redefiniral zunanjo politiko, nas skregal z osrednjo evropsko usmeritvijo, ohladil odnose s potrumpovskimi ZDA; z nekom, ki diskvalificira pravosodje in ignorira sodne razsodbe; ki se ne odziva na sodne naroke in vabila; ki sistematično napada in onemogoča medije; ki diskvalificira predstavnike evropskega parlamenta; ki nas je popeljal v zavezništva s srednje- in južnoevropskimi nedemokratičnimi režimi in njih samodržci ... Javnost preprosto mora izsiliti jasne in kategorične odgovore in zaveze. Še pred volitvami.

P. S. Dolgi plenilski pohod na slovensko državo, njene institucije in simbole ne nazadnje pomeni tudi poziranje Hojsa ob Dončićevi podobi v Bruslju. Dončić pooseblja neko drugo Slovenijo, neki drugi, diametralno nasprotni svet, ki nima z janšizmom nobene povezave. Zato je treba kategorično reči: Tace stran!