Račun za vodo

Bernard Nežmah

3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Pamflet

Številni mediji so skoraj sočasno objavljali bodice nad jalovostjo podnebnega vrha v Glasgowu, vest, da so v glavnem mestu prižgali 50 kilometrov prazničnih lučk, pa so objavili z navdušenjem. Svetovnim voditeljem očitajo, da niso sprejeli sistemskih ukrepov za zmanjšanje izpustov CO2, a od lokalnih vodij ne terjajo zgledov za zmanjševanje razsipnosti. V času drastične podražitve elektrike bodo mesta še dodatno osvetljevali za davkoplačevalski denar. Kar je še posebej skregano z razumom ob ukrepih za omejevanje kovida. Najprej boš z razkošjem svetlobe prebivalstvo vabil v mestno središče, potem boš pa ljudem dopovedoval, da naj v času epidemije ne hodijo na množične prireditve!??

Logika, ko v naslednjem koraku pozabiš, kaj si oznanjal v prejšnjem, sega onkraj medijev. Vodja LMŠ Marjan Šarec v zadnjih tednih mirno pripoveduje o kadrovskem cunamiju vlade in hkrati prinaša že sezname, koga vse bodo zamenjali, ko pridejo na oblast. Grozljivo je, da vlada postavlja kadre, in demokratično je, da potem vlada, če jo oblikuje on, počne isto.

Prvi mož NATA Jens Stoltenberg je še ostrejši, ko grozi Rusiji, kaj vse znajo storiti, če napade Ukrajino. Dejansko, vojaški napad na drugo državo je nasilje, ki ga je obsojati. Toda ali Rusija res pripravlja napad na svojo sosedo? Glavni argument šefa NATA je, verjeli ali ne – da je dokazala, da to lahko stori, saj je leta 2014 zavzela Krim. Pustimo detajle, da je Sovjetska zveza v petdesetih polotok Krim odvzela ruski republiki in ga predala ukrajinski v času državnega voditelja Nikite Hruščova, ki je bil poprej dolgoletni voditelj ukrajinske komunistične partije. Danes ruski voditelj Vladimir Putin ne terja donbaškega dela Ukrajine za Rusijo. No, če se ozremo po ruskih medijih, bomo na kanalu popularnega voditelja Solovjeva našli pogovor z ruskim ambasadorjem v ZDA Anatolijem Antonovom, ki je ZDA obtožil, da sistematično oborožujejo ukrajinsko vojsko z najsodobnejšim orožjem, kot so stingerji in helikopterji Mi-17. In sam vožd Putin se je ostro odzval na manevre NATA v Črnem morju kot nedopustno vojaško grožnjo.

V duelu velesil je težko presojati, katera medijska sporočila držijo, toda dokazov o ruski invaziji nismo zasledili. Ruski ciniki pristavljajo, da imajo isto težo kot najdeno kemično orožje Sadama v Iraku, ki je bilo povod za vojno, a se je kasneje izkazalo za popolno izmišljotino. Dejstvo pa je, da vojaška organizacija, kot je NATO, lahko terja visoke zneske za oborožitev od svojih članic, če je stanje peklensko resno. In slika demonske Rusija je tu kot nalašč.

V vrsti bad-guys se je znašla tudi Slovenija, sicer v polemiki o medvedjem ogrožanju prebivalstva v francoskih Pirenejih. Lokalna poslanka Jeannine Duby se zavzema za njihovo eliminacijo, ne vseh, ampak najbolj plenilskih. V lokalno ravno pač ne sodijo nasilni slovenski medvedje, ki jih velja poloviti in vrniti - v Slovenijo. Tja, od koder so jih pripeljali.

Pred mediji skrita pa je evropska investicija v kanalizacijsko omrežje v Ljubljani. Pred dobrim letom je namreč ARSO zavrnil projekt vgradnje kinet v razvpiti CO, ker je ugotovil, da občina ni zaprosila za okoljsko presojo. Odpadno vodo iz gospodinjstev in industrije naj bi speljali prek vodnega vira v Klečah, kar po mnenju NIJZ predstavlja veliko nevarnost za kontaminacijo podtalnice, s katero oskrbujejo meščane. In kaj je bil argument Jankovićevih? Sklicujejo se na proizvajalca cevi, ki pravi, da so njegove cevi nepropustne 150 let, a zdaj pozor – mestni oblastniki so sami ocenili, da bodo brezhibne 100 let!?? Fatalno vprašanje je Zoran Janković presodil »od oka«, iz županskega fotelja, zraven pa pristavil, da je njegov projekt potrdila ustrezna d.o.o., pri čemer njene »ekspertize« ARSU sploh ni predložil. Sama zavrnitev župana ni motila in pri upravni enoti je izposloval gradbeno dovoljenje za nadaljevanje del, ki pa ga je pred dobrim mesecem okoljsko ministrstvo razveljavilo. In zdaj? Od nekod se pojavi kot razsodnik institucija Nadzorni odbor MOL, ki je razsodila, da odločitve ministrstva ni upoštevati, ampak naj mimo procedure razsodi Računsko sodišče. Napad na pravno državo!!! Na odločitev ministrstva se občina namreč lahko pritoži le na Upravno sodišče.

In kaj počnejo osrednji mediji v zadevi, ki je z evropskim denarjem grajena mimo postopkov okoljske presoje? Izkazal se je časnik Delo, ki pa zadeve ni predstavil s strani državljanov in narave ter ni opisal stomilijonske luknje v proračunu, ker bo evropska sredstva treba vrniti, ampak je odigral vlogo županove PR službe. Članek je naslovil po besedah mestnih nadzornikov: Kje je bila država pri kanalu CO pred desetimi leti? Pomembno je projekt izpeljati, ne glede na zakonodajo in nevarnost zastrupitve vodnega vira.

No, naslov Dela velja preoblikovati: Kje so bili mediji pred desetimi leti, kjer so bile široke javne razprave? List Ljubljana, ki piše o lepotah mesta, ni nikoli odprl dialoga o okoljskih vplivih. Ker je župan rekel, da jih ni, jih pač ni. Še bolj pa: kje so bili osrednji dnevniki in televizijske hiše v tem desetletju? Edinkrat, ko so temo malo prečesali, je bil trenutek, ko so se kmetje spopadli z mestnimi varnostniki in se zoperstavili policiji, ki je asistirala polaganju kanalskih cevi. Fizična konfrontacija prebivalstva je bila škandal, ki so mu namenili pozornost, ne pa ogrožanje pitne vode. Podobno tudi množice, ki so srčni upor pokazale proti Vizjakovemu zakonu o vodah, medtem ko nikakršne zaskrbljenosti, kaj šele bojevitosti, ni sprožilo fatalno uničenje ljubljanske podtalnice.

Ker je gradnja kanala CO ustavljena - mestne službe sploh niso upale zaprositi za okoljsko presojo -, bo mesto dolžno povrniti 100-milijonski znesek Bruslju. Cene vseh mestnih storitev bodo poskočile, številni drugi projekti bodo odpadli in finalno ceno Jankovićevega županovanja bodo plačali občani. Pričakovati je torej napad na vlado, ki naj pokrije polom. Vsi državljani Slovenije naj pomagajo Ljubljani v stiski!?????