Vesna

Janko Lorenci

17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Kolumna

Nad Ameriko se je zrušilo nebo, ves svet in mi z njim krvavo potrebujemo ekološki prelom. Tudi okolje v Sloveniji je marsikje za prebivalce dobesedno nevarno, v vladi pa značilno sedi okoljski minister, proti kateremu je bilo treba dvigniti upor v obliki referenduma o vodi.

Zeleni prelom nam lahko prinese samo močna in zares zelena zelena stranka. Doslej je nismo imeli in glede tega smo celo na slabšem kot ob osamosvojitvi, ko so bili zeleni del vladajoče koalicije. Kasneje so zamrli, a takrat ni bilo še nikjer tako očitne ekološke krize in takega občutka ogroženosti. Od tod zdajšnje naglo vznikanje zelenih strank in gibanj po vsem svetu. Ponekod (Nemčija, Avstrija…) so zeleni že del oblasti.

Vesna – naša nova zelena stranka – je za ustanovitev izbrala pravi trenutek. Razlogov za to je dovolj.

Osnovni je stanje okolja. Okoljsko smo zelo ranljivi in grdo zanemarjeni, to narekuje oster in hiter ekološki zasuk. Pomembne so vse ravni, globalna in lokalne.

Drugič, etablirana politika je glede okolja odpovedala na vsej črti. Različne koalicije, vse ekološko neprosvetljene in mrtvoudne, so za okoljske ministre postavljale povprečneže ali uničevalce okolja. Zdaj se vsa politika vneto pleska v zeleno, a to je zgolj zeleni šminkeraj. Desnica pod žezlom SDS je ekološko brezupen primer (živi dokaz za to je Vizjak), Kul pa je v tem pogledu komaj kaj boljši. Levica, ki je nastala z združitvijo z zelenim Trsom, je zamudila idealno priložnost, da se profilira tudi kot izrazito zelena stranka.

Tretjič, dosedanji zeleni stranki sta nesposobni za kakršenkoli ekozasuk in imata slabe volilne obete. Čuševa stranka je bolj ali manj Janševa ekspozitura, Lebnova pa blizu kapitalu.

Vesna ima neprimerno večji potencial. Nastala je organsko, z združitvijo različnih ekoloških skupin. Odločitev za povezavo in preobrazbo v stranko je prava – etablirana politika z zelenim zgolj koketira in ekološka gibanja imajo nanjo praviloma neznaten vpliv. Resne zelene spremembe je mogoče izboksati samo neposredno, z udeležbo v strankarski politični areni. Nastanek Vesne je nauk tudi za Roberta Goloba, ki je napovedal vrnitev v politiko, a za zdaj samo kot nekakšno gibanje za spremembo politične kulture. Gibanja so dragocena in nepogrešljiva, toda sistem je tak, da je za korenite in hitre spremembe potreben vstop v strankarsko politiko. To velja tudi za politično kulturo – res, mora se spremeniti, a samo to je premalo.

Vesna meri na konkretno problematiko in ima dobre volilne perspektive. Njena glavna aduta sta preverjenost in zaupanje. Nosilna člana stranke – Uroš Macerl in Urša Zgojznik – sta prekaljena, prodorna in širše znana okoljska aktivista; prvi je med drugim dosegel zaprtje Lafargeeve cementarne v Trbovljah, druga je spodbudila akcijo Očistimo Slovenijo. Iz dolgoletne preverjenosti izvira drugi veliki adut – zaupanje. Stranki s takim nastankom, takim vodstvom in preteklostjo je mogoče zaupati, da se bo zares tolkla za zelene cilje. Zaupanje v današnji Sloveniji pa je silovito redka dobrina – izgubila ga je politika kot celota, izgubila ga je nekoč cenjena policija, že veliko prej cerkev, izgubljajo ga mediji, ki si jih s kadrovskimi krepelci podreja aktualna oblast. In brez zaupanja ne more biti uspešna nobena politika, ne ekonomska, ne socialna, ne ekološka.

Vesna bo, verjamemo, prišla v parlament. Okoljski preplahi butajo z vseh strani neba in tudi v Sloveniji mrgoli točk, kjer ljudje trpijo zaradi zastrupljene ali poškodovane nature. Ekološka ozaveščenost se je povečala, to potrjuje tudi plebiscit o vodi. Zeleni volivci so torej na voljo. Stranka jih bo črpala iz različnih sfer in jih – ker ekološko vprašanje vsaj deloma presega politične delitve – pobirala po malem vsem strankam, čeprav morda bolj levi sredini. Prvaka stranke pravita, da Vesna ni ne leva ne desna, a v njej prevladujejo demokratične skupine in osebnosti, ki se zavedajo avtoritarnosti, surove neoliberalnosti in neekološkosti sedanje oblasti. Nič od te trojice ne gre skupaj z zdravim okoljem. Tu je tudi dejstvo, da bo Kul Vesno potreboval in da bo nanj mogoče ekološko vplivati bistveno bolj kot na SDS. Vse to vleče novo stranko na levo sredino. V njeni verjetni novi vladi je Uroš Macerl, glede okolja trd, nepopustljiv, zavezan konkretnim, otipljivim ciljem, v očeh nasprotnikov skoraj fanatičen, tako rekoč predestiniran za okoljskega ministra. Je, enako kot Urša Zgojznik, tip človeka (politika), ki mu gre za stvar – še ena redkost na našem političnem prizorišču. Seveda pa bo treba v koalicijski vladi sklepati tudi kompromise. Svež dokaz za to je nova nemška koalicija, v kateri se bodo zeleni trdo spoprijemali z liberalci, ki jih vodi Lindner, znan kot mož, ki se vozi v hitrih avtih in ki je že preprečil, da bi omejili hitrost na avtocestah. A vendar bodo zeleni kot del oblasti v Nemčiji uveljavili bolj zeleno politiko in s tem dali tak pospešek vsej Evropi.

Kaj prinašajo novi ljudje in nove stranke, nikoli ne vemo dokončno. To velja tudi za Vesno. A na levi sredini se prvič po prihodu Levice nekaj znova resneje premika, in to je dobro. Vesna, Golob in morda še kdo prinašajo na politično prizorišče dinamiko, ki bo nekaj volivcev pobrala tudi Kulu. A eni in drugi ostajajo zavezniki – pomembno je, da se blok kot celota okrepi in zvrne janšizem z oblasti. To je prva prioriteta in prvi pogoj, da se lahko v ekologiji, politični kulturi, gospodarstvu, zdravstvu, medijih … kaj premakne na bolje.

Vesni pa je treba že zdaj, pred njenim kongresom in pred volitvami, ponoviti: če sodeluješ s skrajneži, nisi sredina, ampak skrajnežev pomagač, sostorilec in nevarnost za kolikor toliko normalno Slovenijo. Če voliš pomagača, voliš skrajneža.