V krču

dr. Bogomir Kovač

23. 12. 2021  |  Mladina 51  |  Ekonomija

Politično-ekonomsko je leto 2021 vredno pozabe. Opletanje pandemijskih valov in zdravstvena kriza sta dokaz slabega kriznega vodenja Janševe vlade. Politično je državo zapeljala v močvirje sistematičnega spodkopavanja vseh vej demokratičnih oblasti. Tehnično je uspešno izpeljala predsedovanje na ravni EU, mednarodni ugled Slovenije pa je hudo zavozila. Ekonomski rezultati države so dobri, toda njena uspešnost je varljiva in tvegana. Zato bo leto 2022 ekonomsko manj uspešno od sedanjih napovedi, tudi zaradi politične shizofreničnosti super volilnega leta. Janševa politična aritmetika je preprosta, štejeta absolutna zmaga SDS in oblikovanje političnih satelitov. Opozicija stavi na splošno nezadovoljstvo ljudi in še išče prave alternative. Leto 2022 bo zato čas skrajne politične polarizacije. Sejanje nezaupanja v demokracijo je Janšev ključni politični kapital, opozicija ponuja odrešilno vrnitev v normalizacijo družbe. Torišče politično ideološkega spopada bo tokrat med urbano in ruralno Slovenijo, med nekakšno kozmopolitsko modernostjo in nacionalnim tradicionalizmom. Vse karte so na mizi. Desnega škisa poznamo, na pagat ultimo z leve še čakamo.

Slovenija je leto 2021 preživela v krču. Janševi koaliciji je uspelo politično preživeti. Toda večje parlamentarne politične zmešnjave v tridesetih letih Slovenija še ni imela. V varnem zavetju minimalnega seštevka političnih glasov je SDS uprizorila brezkompromisen napad na vse pomembne stebre demokratične ureditve. Parlament je spremenila v ceneno politično trgovino, boj s pandemijo je postal alibi za vse mafijske ekonomske posle in pokop demokratičnih pravil. Štejeta le še oblast ter prisvajanje moči in denarja. Nobenih reform, nobenih sistemskih premikov, zgolj grobi pragmatizem ohole oblasti in preganjanje nasprotnikov. Vladanje z odloki in paketi ukrepov brez pravega zakonskega pokritja so postali merilo političnega intervencionizma. Vlada si je podredila vse izvršne institucije, policija je najpomembnejša žrtev Janševe globoke države. Podobno velja za politični korporativni prevzem državnih podjetij. Politizacija države ni obšla niti kulture in šolstva, dveh najobčutljivejših družbenih podsistemov. Tudi sodna oblast in medijski prostor sta postala tarča neposrednih napadov, kadrovskih pritiskov in omejevanja financiranja. Zgolj ustavno sodišče in druge nadzorne institucije (RS, KPK …) so ohranili del avtonomije.

Vlada se je odrekla ekonomsko-socialnemu dialogu, ne pa tudi tesnim navezavam na lokalni ravni. Razbijanje političnih nasprotnikov v mestih je zamenjala z iskanjem podeželskih občinskih zaveznikov. Tu je lažje prodala svojo mešanico politično-ekonomskega populizma in nacionalne demagogije. Janša je v letu 2021 tod z vlado začenjal predvolilno kampanjo, svoj četrti pohod na oblast. Nedvomno sta največji politični poraz Janševe vlade v letu 2021 nizka precepljenost in katastrofalno obvladovanje zdravstvene krize. Največji dosežek pa je ekonomska slika Slovenije, čeprav si zanjo ne more pripeti zaslug. Janševa ekonomska ekipa nikoli ni imela lastne agende, rada sledi zunanjim pobudam in še rajši pretirava. Ravnotežja med anticikličnimi in sistemskimi spremembami nikoli niso razumeli in zmogli. Pred desetimi leti so preveč varčevali, leta 2021 pa pretirano trošili. Zato je letošnja rast visoka, najverjetneje med 6,5 in 6,8 odstotka, zaposlenost je rekordna, zadolženost pa tudi. Težave pa so na trgu dela, kjer primanjkuje delavcev, zvišali so se tudi plače in drugi poslovni stroški. Zato so se povečali pritiski na cene, čeprav je splošna inflacija še ostala v razširjenih mejah dveh odstotkov. Toda negotovost in tveganja so ostali.

Napovedovalci domačih ekonomskih razmer v letu 2022 so zato previdni. Gospodarska rast bo verjetno skoraj prepolovljena, inflacija podvojena glede na leto 2021, če bo vse ostalo v obvladljivih epidemioloških razmerah. Pri nekaterih ključnih surovinah in predvsem dražjih energentih se stopnjujejo tveganja na svetovnih trgih, ponudbene verige ostajajo ozka grla in globalni trgi se spet zapirajo. Slovenija je kot izvoznica izjemno občutljiva na te spremembe. Naslednje leto bo največje domače ekonomsko tveganje volilno leto, omejena globalizacija pa lahko ustavi naš izvoz. Slovenija bo leto 2022 vsaj do jeseni preživela brez operativne vlade, kar glede na dosedanje delovanje Janševe vlade niti ni posebno tveganje. Investicijski ciklus bodo poganjale bolj prilagodljive lokalne oblasti, zatikalo se bo na državni ravni, podjetja pa bodo spet previdnejša. Največja nevarnost so vendarle cene, ki jih poganjajo višje plače in domača potrošnja. Višji inflacijski odboj bi slovensko izvozno gospodarstvo hitro pripeljal v zanko nižje konkurenčnosti. Nova vlada jeseni 2022 ne bo imela veliko izbire. Morala bo klestiti izdatke, zamejila bo plače in začela postopno izravnavo proračunskega primanjkljaja pri nižjih prihodkih države. Ekonomska normalizacija izrednih razmer sedanje vlade bo politično vsaj tolikšen zalogaj kot volitve. Predvsem pa bo morala država v letu 2022 rešiti enigme na energetskem področju in davčnem področju, pri socialnih reformah starajoče se družbe in razvojni konkurenčnosti. Po letu 2020 vsako izgubljeno leto razvojno šteje dvojno. Dejansko se bo Slovenija lahko utirila do leta 2025, če bo Janševa falanga odšla na politično smetišče zgodovine.

Leto 2022 je numerološko v znamenju šestice. Pomeni enotnost pozitivnega in negativnega, nosi lahko hudičevo seme ali pa zametek družbene harmonije. Dve leti Janševe vladavine je deželo politično razklalo, ekonomski oplesk pa bo leta 2022 zbledel. Ljudje si želijo zgolj vrnitve v staro normalnost, ki je ni več. Leto 2022 bo zaznamovalo Slovenijo v tem desetletju. Obramba njene demokracije bo tu ključ ekonomskega preživetja. Upajmo, da uspe!