Boljši svet?

dr. Bogomir Kovač

30. 12. 2021  |  Mladina 52  |  Ekonomija

Leto 2021 je svet na globalni ravni zaznamovalo z razmeroma podobnimi spopadi proti pandemiji, leto 2022 bo prineslo veliko bolj kaotične poti normalizacije. »Nova normalnost« bo čas prilagajanja novim razmeram, novim globalnim trendom in tudi drugačnim politikam. Sredi leta 2021 smo doživeli krč globalne oskrbe surovin in polproizvodov, pa tudi hitro gospodarsko rast in vznik pozabljene inflacije. Pandemija je zožila prostor demokracije, spogledovanje z vedno bolj avtokratičnimi političnimi rešitvami bo del iskanja novih ravnotežij. Gospodarsko in politično bo leto 2022 morda ključno za želeni prelom desetletja. Ponovno širjenje virusa zahteva drugačne trajnostne zastavke razvojnih in ekonomskih politik. Geopolitična trenja med ZDA in Kitajsko, pa tudi Rusijo se bodo stopnjevala. EU je tu v precepu, brez prave mednarodne vloge in notranje moči sprememb. Leto 2022 bo zato čas pričakovanj in hkrati strahu. Ekonomska negotovost bo večja, politično zaupanje pa še manjše kot leta 2021. Upanja v boljši svet so dlje, kot si zaslužimo.

Napovedi so vedno del kognitivne prevare. Napovedna moč je običajno kombinacija racionalnih pričakovanj, pa tudi razprtih prepričanj in verjetnosti nepričakovanih dogodkov. Pogosto so zato ugledne institucije komaj kaj bolj zanesljive od paraboličnih napovedi običajnih vedeževalcev. Ugledni The Economist je priznal, da so zaradi pandemije njegove napovedi leta 2020 povsem zgrešile. Leta 2021 je bilo bolje. Toda podcenili so mutacije virusa, valove pandemijskih okužb, precenili moč cepiv in testiranja. Spregledali so, da zavrnitev cepljenja postaja politična identiteta upora. Napovedali so padec Trumpa, celo nevarnost povolilnega nasilja. Toda zgrešili njegovo namero, da je ameriška skrajna desnica, veličastni zgled in učiteljica Janševe falange, pripravljena za ohranitev svoje oblasti nasilno zavzeti parlament. Zahodne demokracije so postale sistematične kršiteljice pravil, človekovih pravic in mednarodnega prava. Avtokracija brez meja pod krinko boja s pandemijo je očitno osrednje politično sporočilo leta 2021.

Ekonomske napovedi so bile lani bližje dejanskemu stanju. Leto 2020 je postreglo z globalnim političnoekonomskim konsenzom glede proticikličnih in razvojnih politik. Leto 2021 je dokazalo, da ekspanzivne fiskalne in monetarne politike povsod omogočajo hitro okrevanje gospodarstva in tudi bolj trajnostne razvojne spremembe. Zadolženost ni več problem, temveč rešitev, tudi za ceno manjše ekonomske učinkovitosti protikoronskih politik in večje socialne neenakosti. Če je leta 2021 prevladovalo prepričanje, da sta dvig cen in upočasnitev rasti proti koncu leta začasna, napovedi za leto 2022 postajajo bolj negotove. Dilema je jasna. Protiinflacijske politike zahtevajo monetarne omejitve, spodbujanje rasti pa fiskalno ekspanzijo. Hibridnih delovnih mest je vse več, pošteno prihodnost dela pa si bo treba šele zagotoviti. Tudi trg kapitala kaže, da prihaja obdobje vse bolj decentraliziranih, digitalnih financ. Podjetja so zanihala med globalnimi in lokalnimi trgi. Leta 2022 bo treba najti novo ravnotežje te shizofrene ekonomske politike in novo normalizacijo institucionalnih rešitev.

Večina napovedovalcev vztraja, da bo leto 2022 prineslo robustno okrevanje in ohladitev inflacije, premik monetarne, ne pa tudi fiskalne politike. Toda galerija tveganj je velika. Tu so nov pohod omikrona in zapiranja držav, lepljiva inflacija zaradi višjih plač in cen energentov, dvigi obrestnih mer in nižje gospodarske rasti. To lahko povzroči recesijo in prinese pravo stagflacijo v letu 2023. Realna rast v EU in ZDA naj bi bila med tremi in štirimi odstotki, v Aziji in Afriki med štirimi in petimi, v Latinski Ameriki med dvema in tremi, povprečno bo svetovni BDP presegel štiri odstotke. To niso slabe napovedi. ZDA so odvisne od notranje potrošnje, zato je Bidnov ekonomski program tako pomemben. EU in njeno rast bodo v letu 2022 pospeševali programi oživljanj pri članicah. Zato ECB ne predvideva večjih sprememb, fiskalno konsolidacijo pa evropska komisija prelaga na leto 2023. Kitajska je neznanka, njena rast se lomi, strukturni problemi kopičijo. Politično jih bo reševal 20. kongres vodilne KPK. Kitajska predstavlja petino svetovnega BDP in tretjino svetovne rasti BDP. Če se zalomi na Kitajskem, bo prizadet ves svet. Leta 2022 bodo oči uprte v Kitajsko in ne v ZDA.

Ameriška globalna moč je po vrhuncu leta 1989 resno ogrožena. Leto 2022 bo zato pravi začetek »hladnih vojn«, rivalskih geopolitičnih sil, rožljanje z lokalnimi konflikti se bo stopnjevalo od Ukrajine do Irana in Tajvana. Vojaški spopad velikih je malo verjeten, hibridne vojne pa že imamo, oboje tlakuje poti sodelovanja in ne tekmovanja. Bidnov demokratičen oplesk je hitro zbledel, ZDA vedno bolj ogrožajo globalni mir in mednarodno ureditev sveta. V EU je Italija pod Draghijem na prelomnici, če bo sedanji premier vladni stol zamenjal za predsedniškega. Podobno velja za Francijo in njene predsedniške volitve. Zmaga levice v Nemčiji in desni zasuk v Franciji so slabi obeti za vedno bolj razcepljeno EU. Nacionalisti so povsod v ospredju, z desne in leve. Migracije bodo znova politični smodnik, frustracije ljudi glede normalizacije razmer, zlasti v mestih, bodo vse večje. EU bo predkrizno ekonomsko raven doživela konec leta 2022, politične lome pa že prej. Veliki Orbán in mali Janša bosta del teh sprememb.

Leto 2022 bo sobivanje demokracij in avtokracij pripeljalo do meja absurda. Tekma med kitajskim in ameriškim kapitalizmom bo obšla EU kot njegovo zibelko. Za novi socializem skupnega lastništva uporabnikov ali pa deležniški kapitalizem z ekonomiko ustvarjalcev je še prezgodaj. Za prenovo starega pa je že prepozno. Zato je naš »stari svet« vse bolj del zgodovinskega spomina. Toda ljudje ljubijo muzeje. Zato jim EU-2022 še vedno ponuja najboljše upanje za prihodnost.