Economistu navkljub
Slovenija se je dodatno zadolžila, vrsta poplačil v pandemijskem obdobju ni enkratnih, temveč sistemskih in bodo obremenjevala prihodnje proračune
Ugledni britanski tednik The Economist je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med 23 držav OECD glede ekonomskega obvladovanja pandemijske krize. Podatek je presenetil vse, zagovornike in nasprotnike sedanje vlade. V politično razcepljeni in volilno razgreti državi se je vnel spopad za ekonomsko interpretacijo teh številk. Analiza Economista je strokovno legitimna, primerjave podatkov dovolj objektivne, toda hkrati tudi zavajajoče. Ne samo za Slovenijo, temveč tudi za druge države. Učinkovitosti ekonomskih in razvojnih politik ni mogoče stlačiti v pet kriterijev. Še manj lahko z njimi merimo učinkovitost držav in zadovoljstvo ljudi. Ekonomski rezultati Slovenije so dobri, toda cena vladnega ekonomskega populizma bo visoka. Njene protikrizne politike pregrevajo slovensko gospodarstvo in so ga prekomerno zadolžile. Večina pozitivnih rezultatov danes bo jutri povzročila negativne posledice. Economistu navkljub.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ugledni britanski tednik The Economist je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med 23 držav OECD glede ekonomskega obvladovanja pandemijske krize. Podatek je presenetil vse, zagovornike in nasprotnike sedanje vlade. V politično razcepljeni in volilno razgreti državi se je vnel spopad za ekonomsko interpretacijo teh številk. Analiza Economista je strokovno legitimna, primerjave podatkov dovolj objektivne, toda hkrati tudi zavajajoče. Ne samo za Slovenijo, temveč tudi za druge države. Učinkovitosti ekonomskih in razvojnih politik ni mogoče stlačiti v pet kriterijev. Še manj lahko z njimi merimo učinkovitost držav in zadovoljstvo ljudi. Ekonomski rezultati Slovenije so dobri, toda cena vladnega ekonomskega populizma bo visoka. Njene protikrizne politike pregrevajo slovensko gospodarstvo in so ga prekomerno zadolžile. Večina pozitivnih rezultatov danes bo jutri povzročila negativne posledice. Economistu navkljub.
Različna merila ekonomskih ukrepov in stanja gospodarstva srečujemo na vsakem koraku. Merimo vse in primerjamo veliko, toda malo izmerjenega je tudi uporabnega z vidika menedžmenta sprememb in koristi za ljudi. Najbolj nevšečna asimetrija informacijske dobe je prav neskladje med delovanjem in podatki, med dejanji in govoričenjem o njih. Economist se je polotil ekonomske primerjave držav v obdobju dveh let (2020–2021). Izbrali so pet kriterijev, gospodarsko rast držav, povečanje realnih dohodkov gospodinjstev, zvišanje tečajev delnic domačih družb, rast investicij in neto javnega dolga glede na BDP. Prva dva merita stanje realnega gospodarstva, tretji vrednoti njegov finančni del, zadnja dva merita razvojni potencial rasti in tveganja finančnega zadolževanja. Izbira kazalcev je razmeroma logična, čeprav omejena. Protikoronski zapitek šele prihaja, v obliki višjih obrestnih mer in novih fiskalnih omejitev. Kmalu bo treba uravnotežiti proračune, vračati kredite, zato je pomembna učinkovitost protikriznih politik in ukrepov. In tu so odločilni drugi kazalci. Kaj je s produktivnostjo in konkurenčnostjo, dodano vrednostjo podjetij in doseženo blaginjo ljudi, družbenimi stroški in koristmi ukrepov, preloženimi reformami in politično odgovornostjo na daljši rok? O tem Economist molči.
Raziskava je na prvo mesto postavila Dansko, Slovenija je bila druga, sledijo Švedska, Norveška, Čile, Irska … Med prvo deseterico so predvsem manjše države in odprta gospodarstva, skandinavski trojček s kombinacijo neoliberalizma in solidarizma, ZDA so na osmem mestu, rep lestvice tvori cvetober razvitih, Avstrija, Nemčija, Japonska, Velika Britanija … Toda ključna vprašanja so ostala v ozadju te analize. Kako vzdržni so nova rast in višji realni dohodki gospodinjstev, kako napihnjeni in nevarni so finančni baloni, od kod se financirajo in kam gredo investicije, kako tvegano je zadolževanje držav … Slovenija si je drugo mesto prislužila z visoko realno rastjo dohodkov gospodinjstev in vrednosti podjetij, pa tudi dobrih javnih financ. Toda zgodba Economista ni tako preprosta.
Realna rast dohodkov gospodinjstev nam dokazuje, kako je vlada pomagala podjetjem in ljudem. Dvigovala je plače in pokojnine, povečala socialne transferje, izdatno je plačevala dodatke za delo v tveganih razmerah, podprla je vse oblike omejevanja dela na delovnem mestu … Slovenija je ravnala prav. V času krize je pomagala ohranjati delovna mesta in zaposlenost, številne druge države so s socialnimi transferji podprle zgolj brezposelne. Toda višja rast in nizka brezposelnost sta razprli krizo na trgu dela. Vlada je omejila migracijske tokove, zato pomanjkanje delovne sile postaja osrednji razvojni problem, pritiski na plače pa tudi. Investicijski ciklus ima podobne težave, čeprav je med večjimi glede na BDP, kar je dobro. Toda problem je njegova struktura. Preveč je javnih in premalo zasebnih investicij, prevladujejo infrastrukturni projekti in ne podpora podjetjem pri ustvarjanju dodane vrednosti.
Očitno so ukrepi trčili na absorpcijsko sposobnost slovenskega gospodarstva.
In na koncu ključna slabost tiči v javnih financah, ki jih Economist celo razglaša za našo prednost. Slovenija se je za vse to dodatno zadolžila, vrsta poplačil v pandemijskem obdobju ni enkratnih, temveč sistemskih in bodo obremenjevala prihodnje proračune. Za nameček je veliko denarja tudi poniknilo (nakupi opreme), z nekaterimi nepotrebnimi porabami so neverjetno pohiteli (vojska), redistribucijo dohodkov so podredili volilnim ciljem (občine, upokojenci). Slovenski javni dolg v primerjavi z BDP je večji od objavljenih podatkov, toda to ni niti bistveno. Četudi je Slovenija glede javnega dolga dvakrat boljša od Nemčije, bo jutri nemško zadolževanje veliko cenejše od slovenskega. Tudi Kračunov fiskalni svet ima jasne zadržke glede fiskalne vzdržnosti protikoronskih ukrepov. Zato so uporabnejši upravljavski indikatorji držav Svetovne banke (WGI), pa globalni indeks vzdržne konkurenčnosti (GSCI), ali pa obsežna analiza OECD o uspešnosti vlad glede covidkrize (Government at a Glance, 2021), ki ponuja realnejšo in za Slovenijo žal manj ugodno sliko. Morda enigmo razrešuje globalno poročilo o demokraciji za leto 2021 (IDEA 2021). Slovenijo uvršča med pet držav z največjim zdrsom demokracije na svetu, skupaj z Brazilijo, Madžarsko, Indijo, Filipini in Poljsko.
Vladni protikrizni ukrepi so bili naravnani skladno s priporočili EU v pravo smer. Zato jo je Slovenija ekonomsko dobro odnesla, čeprav je pandemijo zdravstveno povsem zavozila. Ekonomski ukrepi pa so politično reševali prav zdravstveno krizo. Torej je strateški menedžment te vlade zgrešil svoj cilj, kljub profesorju tega področja na čelu vladnih ekonomskih svetovalcev. Toda tveganje lastne kože je najboljše merilo blefiranja, dokazuje Nassim Taleb. In ima v svetu črnih labodov še kako prav.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.