Politični demoni
Defenzivna pozicija strank KUL postaja osrednji predvolilni problem države, ne Janševa ofenzivna drža. Volitve niso zgolj tehnični nagovor politične izbire.
Supervolilno leto 2022 je pred vrati, aprilske parlamentarne volitve so njegov vrhunec. V slabih stotih dneh bomo lahko videli politični dramolet prehodov, združevanj, prevzemov strank. Politične novince preganja čas, za številne med obstoječimi pa je že potekel. Politični trg je razpršen in nepredvidljiv, strankokracija pa je tod že zdavnaj zadušila demokracijo. Na desnem delu političnega prostora ni dilem. Janša vodi učinkovito predvolilno bitko, njegov problem je povolilna koalicija. Na levem delu vlada predvolilni kaos, manj problemov prinaša morebitna volilna zmaga. Janša bo brezmejno branil avtokratsko oblast, opozicija očitno ni pripravljena, da to prepreči za vsako ceno. Na volilni tehtnici bo presoja, kakšno državo imamo in kakšno družbo bi radi gradili v naslednjih letih, desetletju. V resnici bo volilno vprašanje preprosto, domala plebiscitarno. Ali želite živeti v državi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva, omejuje svoboščine in blaginjo deli zgolj političnim pripadnikom? Odločamo torej o temeljni alternativi obstoječi oblasti. Zato pustimo odtenke politične sivine, gre za odločitev noči ali dneva. In demokracija je sveča, luč sveta, ki zgoreva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Supervolilno leto 2022 je pred vrati, aprilske parlamentarne volitve so njegov vrhunec. V slabih stotih dneh bomo lahko videli politični dramolet prehodov, združevanj, prevzemov strank. Politične novince preganja čas, za številne med obstoječimi pa je že potekel. Politični trg je razpršen in nepredvidljiv, strankokracija pa je tod že zdavnaj zadušila demokracijo. Na desnem delu političnega prostora ni dilem. Janša vodi učinkovito predvolilno bitko, njegov problem je povolilna koalicija. Na levem delu vlada predvolilni kaos, manj problemov prinaša morebitna volilna zmaga. Janša bo brezmejno branil avtokratsko oblast, opozicija očitno ni pripravljena, da to prepreči za vsako ceno. Na volilni tehtnici bo presoja, kakšno državo imamo in kakšno družbo bi radi gradili v naslednjih letih, desetletju. V resnici bo volilno vprašanje preprosto, domala plebiscitarno. Ali želite živeti v državi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva, omejuje svoboščine in blaginjo deli zgolj političnim pripadnikom? Odločamo torej o temeljni alternativi obstoječi oblasti. Zato pustimo odtenke politične sivine, gre za odločitev noči ali dneva. In demokracija je sveča, luč sveta, ki zgoreva.
Sedanja Janševa oblast je banalno neposredna, ne pušča nobenih dilem, v kakšno družbo nas želi pripeljati. Tretja republika, če je prva del jugoslovanskega federalizma, druga pa je bila spočeta leta 1991, ima jasno podobo. Ekonomska ideologija je neoliberalna, politična usmeritev avtokratska, navzven bolj proameriška kot evropska. Navznoter deluje na politični dediščini nekdanjega Demosa, nacionalistično in tradicionalistično, konservativno in hkrati prevratniško. Novost je edino radikalnejši zasuk k skrajni politični desnici višegrajske skupine in naracija političnega katolicizma. Janšev revolucionarni obrat v vodenju in upravljanju države je v pičlih dveh letih zajel vse pore družbe. Ovira ga zgolj lastna nepredvidljivost, nesposobnost nastavljenih kadrov in kompleksnost sprememb. Pandemija mu je ponudila sijajno politično pokritje za interesne posege in ekonomski populizem. Evropski in domači nadzorni mehanizmi so zrahljani in v veliki meri nemočni. Parlament je v zmedeni in skorumpirani strankokraciji razpadel, sodni mlini pa delujejo v izrednih razmerah. Zato ni prave odgovornosti in to je osrednji problem.
Na levi strani ni nobenih resnih sprememb, bivše vladne stranke so se povezale v predvolilno koalicijo KUL s povolilnimi obljubami sodelovanja. V predvolilni čas stopajo štiri stranke vsaka zase, relativni zmagovalec volitev naj bi na koncu dobil mandat za sestavo vlade. Vedejo se, kot da smo sredi normalnih političnih razmer. Niso pripravljene sprejeti skupne programske platforme, privoliti v skupne predvolilne konvencije in morda celo izbrati nosilnega protikandidata Janši. Sestankujejo redno, toda delujejo nepovezano. Ne razumejo, da za zmago potrebujejo politično prebujenje, in upajo, da jim bosta pri tem pomagala civilna družba in splošno nezadovoljstvo ljudi. Očitno bo KUL v nagovoru volivcev morala storiti precej več kot sejati upanje, da se bodo stvari vrnile v običajno stanje, če ji volivci podarijo volilno zmago. Takšne fantazme so jih nazadnje pokopale pred dvema letoma.
Defenzivna pozicija strank KUL postaja osrednji predvolilni problem države, ne Janševa ofenzivna drža. Volitve niso zgolj tehnični nagovor politične izbire, štiriletni nadomestek za namerno depolitizacijo družbe, ki ne premore moči za radikalnejše družbene spremembe. Alternative drugačne demokracije, brez sedanje skorumpirane parlamentarne igre strank. Drugačnost reformirane socialne države brez neoliberalne prevleke, udejanjanje novih razvojnih politik za povečanje blaginje. Dejansko je treba prežvečeno politično formulo, da je vse mogoče, spremeniti v prepričanje, da nemogoče prihaja. V navidezno brezizhodnih političnih razmerah je treba improvizirati in v tem je zametek svobode, ki prepričuje ljudi. Tudi če ne vemo, kaj storiti, morajo stranke KUL ukrepati takoj, inertnost lahko privede do nepričakovane volilne katastrofe. Spoznanje, da so vsi na isti galeji, je vredno vsaj delčka Scapinovih zvijač.
Sterilna volilna igra lahko pomaga ustoličiti sedanji politični red. Boj za demokracijo je temelj vsakršnega družbenega boja. To dokazujejo poulični protesti, ki nasprotujejo političnemu konformizmu o maksimiranju volilnih izidov kot edinemu cilju naših strank. Dejansko gre za ohranjanje političnega statusa quo, ki je za stranke tvegan, za državo problematičen, za družbo pa porazen. Zato vsi potrebujejo zavezništva, hkrati pa se ne bi povezovali. SDS je najbolj odprta zanje, ker si jih najlažje podreja. Povezovale bi se tudi nove stranke, ker se bojijo za preživetje. Snovanje tretje alternative z bolj liberalno in zeleno vsebino ostaja odprto. Toda mutacija neoliberalizma in socialne demokracije v nekakšen novi socialni liberalizem centra ni prava alternativa. Boj za imaginarnega srednjega volivca in izvotljeno politično sredino ostaja v megli, pomemben bo neposreden nagovor državljanov. In tu je presenetljivo levi del političnega prostora, konvergenca kultiviranega srednjega razreda, urbane mladine in prekarnih delavcev, v prednosti. Politični prostor se odpira na njegovih obrobjih, v konkretnih alternativah.
Odnos do prihodnosti in drugačnost postajata ključno politično sporočilo. Gre za repolitizacijo družbe od spodaj navzgor nasproti strankokraciji in privilegirani vladavini meritokracije. Onkraj razsvetljenih vodij in izgubljenega ljudstva, tudi mimo intelektualne manjšine, ki ni del zrevoltirane družbe. Potrebujemo nova pravila, nov volilni sistem z jasno politično odgovornostjo do hotenj državljanov. Gramsci je imel prav. Dokler stari svet zgolj umira, novega pa še ni, lahko zmagajo politični demoni. Ni druge izbire, kot da jih premagamo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.