Svoboda za somišljenike
Fingirana vojna, druga vojna in predvolilne bitke skozi oči medijev
Potem ko je pred tednom britanski premier Boris Johnson napovedal, da Rusija pripravlja državni udar v Ukrajini, je tokrat napravil še nadaljnji korak – priletel je v Kijev, kjer je povedal, da bi bila ruska invazija dizaster tako za Rusijo kot celotni svet. Ameriška vlada pa je napovedala premik tri tisoč vojakov iz zahodne v vzhodno Evropo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Potem ko je pred tednom britanski premier Boris Johnson napovedal, da Rusija pripravlja državni udar v Ukrajini, je tokrat napravil še nadaljnji korak – priletel je v Kijev, kjer je povedal, da bi bila ruska invazija dizaster tako za Rusijo kot celotni svet. Ameriška vlada pa je napovedala premik tri tisoč vojakov iz zahodne v vzhodno Evropo.
V času, ko ameriška in britanska administracija širita apokaliptični govor, je presenetil z razumom ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je pozval zahodne voditelje: »Ne ustvarjajte panike! Kopičenje ruskih sil na meji ni nič večja grožnja, kot je bilo podobno kopičenje ruske vojske lani spomladi. Zaradi vseh teh signalov, da bo jutri vojna, tudi s strani spoštovanih voditeljev držav, ki pravijo le, da bo jutri vojna. To je panika - koliko bo to stalo našo državo?« Preprosto - ustvarjanje panike škoduje ukrajinskemu gospodarstvu.
Predsednik Ukrajine, ki naj bi bila napadena s strani Rusije, kliče k razumu svoje zahodne zaveznike! No, njihov medijski spektakel ustvarjanja strahu pred svetovnim pretresom, ima seveda ceno, ki je preprosto izmerljiva. Francoski le Monde je pred tednom poročal, da je Evropska komisija sklenila, da ukrajinski državi nameni 1,2 milijarde pomoči pri njenem soočenju s posledicami sedanjega konflikta.
Današnji medializirani svet vse bolj sledi retoriki in vse manj dejstvom. Enega najbolj odmevnih Utripov nacionalke je sredi januarja pripravil novinar in zgodovinar Jože Možina, ki je požel salve diskreditacij in obenem tudi številna priznanja. A ostal je netematizirani moment, ki ga je izpostavil: na spomeniku v Dražgošah ni vklesanih 41 imen Dražgošanov, ki jih je nemška vojska pobila po končani dražgoški bitki. V spominskem parku so obeležena imena padlih partizanov, ne pa civilnih žrtev!!??? Več kot pol stoletja se tam vršijo proslave, a se noben izmed govornikov ni začudil, zakaj civilne žrtve niso dobile spominskega poklona z vklesanjem njihovih imen. Spomenik je tako velik, da razlog ni pomanjkanje prostora. V Ljubljani je na Ulici talcev spomenik žrtvam okupatorja in na njem so napisana imena tam postreljenih talcev, ki so bili prav tako civilisti. Peklensko dejstvo je, da je dražgoški spomenik poimensko invaliden in ignorantski do pobitih vaščanov. In da organizatorji proslav tega že pol stoletja ne opazijo, kaj šele, da bi prišli z idejo, da je treba krivico partijskega režima, ki je segregiral žrtve, popraviti in na novo vklesati še pobite civiliste.
A to ločevanje na prave in neprave ni stvar preteklosti, obudil ga je novi politik Robert Golob, ki je v intervjuju za Reporter povedal, da se želi pogovarjati z vsemi, ki verjamejo v iste vrednote, kot jih ima sam. -??? V aktualni demokraciji velja, da imajo ljudje pravico na različne vrednote, potencialni mandatar pa pravi, da se bo pogovarjal samo s podobnomislečimi? V moderni družbi mnoštva nasprotij bo torej on ignoriral vse, ki ne delijo njegovih nazorov? No, v intervjuje pove, da se želi pogovarjati z vsemi ljudmi, ne glede na to, na katerem polu so. Torej je doživel le hipno amnezijo spomina? Nikakor, izpostavil je, da se ne pogovarja in se ne bo niti pogajal z vodstvi strank SDS in NSi. Zanimivo, ameriška vlada se je pogajala s smrtnimi sovražniki talibani, preden je izvedla svoj umik iz Afganistana. Njegov politični credo je, da morajo ta vlada in vodstva koalicijskih strank na smetišče zgodovine. Samo s tem izgonom bo možno končati nacionalni razkol. Kot da bi poslušali Edvarda Kardelja leta 1953 – demokracija lahko deluje samo, če odstranimo svoje politične nasprotnike.
Še več, Golob priznava, da del družbe sestavljajo tudi »desni«. Kako bo potem to združil z zahtevo, da njihove politične stranke odvrže na smetišče? Enostavno: pravi, da SDS, NSi in njuni vladni zavezniki niti približno ne predstavljajo vrednot, ki jih živi danes pol Slovencev in Slovenk. Mož je torej razgalil veliko strankarsko prevaro, ko se razglaša, da bo on najbolje utelesil politične interese polovice desnogledočih državljanov!??????????? Z arogantno podmeno, da so volivci SDS in NSi že desetletja zaslepljeni in da bo on njihov mesija.
In osrednji mediji tega gospoda gledajo ne le resno, temveč z atributi, ki so nekoč pripadali kraljevemu veličanstvu. Ob srečanju s predstavniki koalicije KUL je nacionalka v Dnevniku prinesla prispevek, v katerem je člane KULA formalno degradirala. Izjavam njihovih štirih voditeljev, ki predstavljajo slabo polovico na volitvah izbranih parlamentarcev, je namenila 41 sekund: 8 Marjanu Šarcu, po 11 pa Luki Mescu, Alenki Bratušek in Tanji Fajon, njemu, ki ima dva poslanca pa 43 sekund. OK, ne bomo malenkostni, kdaj se pripeti tudi kaj takega. Toda medtem ko so bili kulovci posneti kot uradniki v stavbi parlamenta, je nacionalka inavgurirala posnetek z dolgim kadrom 8 sekund, v katerem Golob kot grški bog koraka proti skupščinskemu vhodu. A ne le enkrat, čez čas so gledalcem vrgli v oči še dodatnih 6 sekund njegovega vkorakanja.
Režija, na katero bi bili ponosni guruji propagande, le da je tokrat ni posnel Golobov volilni štab, temveč državna televizija!!!!
Demokratične volitve niso le svobodna izbira volivcev, ampak so v prvi vrsti odvisne od medijskega fair poročanja. Gledalec nacionalke je moral tokrat brati med vrsticami, če je hotel razumeti, kaj se je na sestanku zgodilo. Gospa Bratuškova je uspela v lapidarnem stavku nakazati: od tistega, ki prihaja na novo v politiko, si želim, da si pogleda naše programe.
Na srečanje s potencialnimi partnerji je prišel medijski bog tako arogantno, da si poprej sploh ni prebral njihovih idejnih izhodišč.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Vladimir Trop, Komenda
Pamflet: Svoboda za somišljenike
Pamfletist Bernard Nežmah ob očitkih drugim avtorjem rad izpostavi profesionalno dolžnost novinarjev, da za lastno verodostojnost preverijo navedbe in operirajo le z dejstvi. Če tega ni bilo za pričakovati od Jožeta Možine, pa je vsekakor veliko razočaranje, da tudi Mladinin avtor ravna povsem enako in zgolj slepo ponavlja Možinove tendenciozno izpostavljene očitke glede domnevno sramotnega odnosa do civilnih... Več