Jeza v Noriškem kraljestvu
Orbán očitno dela z Janšo podobno kot Janša s Počivalškom. To je modus operandi avtokratov, ko pečenim volom lomijo roge.
Prodaja zasebnega deleža sklada York v Savi Turizmu je postala dobra dva meseca pred volitvami prvovrstna politična tema. Ekonomska logika posla je ostala v ozadju, strateška je vseskozi zavita v manipulativno meglo. Vladajoča koalicija se je znašla na spolzkem terenu brez posebej obetavnega izhoda. Opozicija je dobila potreben politični zalet, toda ne ve natančno, kam doskočiti. Ene in druge je presenetil čas. Janševi očitno hitijo, ker ne verjamejo več v volilno zmago. Minister Počivalšek s svojo fantazmo državnega turističnega holdinga ostaja na pol poti. Paradržavni instituciji, SDH in KAD, sta politično razcepljeni, brez prave avtonomije in moči. Sindikati in menedžerske ekipe Save, z nasprotnih bregov, delujejo racionalno, toda o ničemer ne odločajo. V zmešnjavi interesov in preigravanj je žrtev slovenski turizem. Ob morebitni prodaji Madžarom pa prekmurska destinacija in položaj države, kar meji na politični kriminal.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Prodaja zasebnega deleža sklada York v Savi Turizmu je postala dobra dva meseca pred volitvami prvovrstna politična tema. Ekonomska logika posla je ostala v ozadju, strateška je vseskozi zavita v manipulativno meglo. Vladajoča koalicija se je znašla na spolzkem terenu brez posebej obetavnega izhoda. Opozicija je dobila potreben politični zalet, toda ne ve natančno, kam doskočiti. Ene in druge je presenetil čas. Janševi očitno hitijo, ker ne verjamejo več v volilno zmago. Minister Počivalšek s svojo fantazmo državnega turističnega holdinga ostaja na pol poti. Paradržavni instituciji, SDH in KAD, sta politično razcepljeni, brez prave avtonomije in moči. Sindikati in menedžerske ekipe Save, z nasprotnih bregov, delujejo racionalno, toda o ničemer ne odločajo. V zmešnjavi interesov in preigravanj je žrtev slovenski turizem. Ob morebitni prodaji Madžarom pa prekmurska destinacija in položaj države, kar meji na politični kriminal.
Zgodba Save je danes osvetljena s številnih strani. Predstavlja domala klasično tranzicijsko usodo razvoja vrste pomembnih slovenskih družb. Gre za slabo domišljene poslovne modele in organizacijske sisteme, poslovni razvoj z visokim dolžniškim vzvodom in sistematičnim podcenjevanjem tveganj. Turizem so številni ugledni slovenski menedžerji doživljali kot dovolj enostavno in odmevno dejavnost. Zato so na to področje stopale družbe brez potrebnih izkušenj (Sava, Istrabenz, Autocommerce …), nekatere so branile lokalne destinacije (Unitur, Hit …), druge so se zapletale v vabljive menedžerske odkupe (Thermana …). Vse skupaj je podžigala brezmejna kreditna evforija države in bank v obdobju prve Janševe vlade. Streznitev je prišla s finančno krizo leta 2008. Dolžniške verige so se zalomile in večina slovenskih holdinških družb je zaradi visoke zadolženosti pristala v objemu sanacije bank. Ukrepi so bili na koncu v veliki meri izsiljeni, prenosi na državno »slabo banko« (DUTB) z velikimi diskonti pa problematični. Sava je končala v takšni finančni polomiji, v sosledju lastnih poslovnih napak in zmedene protikrizne politike petih vlad.
Lastniška in korporativna struktura Save je ogledalo tega kaosa. Država je prek lastništva SDH in KAD obdržala nadzor, ameriška finančna družba York pa je postala solastnica krovne družbe. Dobili smo dva sorazmerno enakovredna lastnika brez jasnih razvojnih vizij. Tvegani finančni skladi niso razvojne družbe, temveč tržni igralci, kupijo, da prodajo in profitirajo. Na drugi strani je zgolj ideja o državnem turističnem holdingu, ki naj bi združil, lastniško in poslovno konsolidiral in potem privatiziral finančno problematične turistične družbe v državi. V Savi imamo torej dva lastnika, ki drug drugega blokirata, hkrati pa ohranjata status quo. Očitno je York domače politične in poslovne odločevalce presenetil z »nespametno« prodajo. Še sreča za vse, da Yorkovo prodajo omejuje predkupna pravica SDH in KAD v imenu slovenske države, ki pa je doslej ni želela uveljaviti. Iz tega zornega kota je Yorkova prodajna pogodba z Madžari lahko zgolj taktičen poslovni manever za čim višjo prodajno ceno, ali pa gre za politično dogovorjen posel. Oboje ni poceni.
Prodaja Save in posredno Save Turizma zasebni projektni družbi Prestige Tourism, za katero stoji finančni sklad Diófa Asset, pomeni ponavljanje starih napak. Prodajamo strateško občutljive turistične destinacije in biznis, madžarski kapital že nekaj let sistematično stopa na prekmursko področje. Scenarij je politično-ekonomsko dovolj prozoren, da bi ga morali ovreči, dokler ga še lahko. Poslovno je nakup razmeroma drag glede na diskontirane vrednosti denarnih tokov Save, toda postpandemijske turistične ocene vrednosti so izrazito volatilne. Dolgoročno bodo Madžari podobno kot York želeli večinski delež, gre jim za dolgoročno naložbo zlasti v obmejno turistično destinacijo. Janševa vlada jim za zdaj lahko zgolj omogoča vstop in kasnejše poslovne manipulacije, ne more pa zagotoviti prevzema Save. Gre za strateško politično naložbo z zasebnim kapitalom, njena politična cena bo visoka. Orbánov Fidesz jo izstavlja Janševi SDS že pred volitvami in očitno ve, zakaj.
Načrtna madžarizacija Prekmurja se po stotih letih vrača. Politična priključitev madžarskega ozemlja Sloveniji na pariški mirovni konferenci ni rezultat politične Ljubljane. Uspeh so prinesla prizadevanja domačinov, pa vojaške intervencije Maistra in Jurišića, ključna je bila srečna naklonjenost predsednika Wilsona. Madžarska si želi revidirati Trianonsko pogodbo, vsaj ekonomsko, če že ne gre politično. Orbánu sedanji nakup Save politično koristi, Janši izjemno škodi. Največji »junak« nove države, nacionalist in populist Janša, »razprodaja« slovensko zemljo, hotele in ljudi tujcem. Orbán očitno dela z Janšo podobno kot Janša s Počivalškom. To je modus operandi avtokratov, ko pečenim volom lomijo roge. Volilno sporočilo vesoljni slovenski kokoši ne more biti bolj jasno.
Druga plat zgodbe zadeva možno rešitev. Predkupna pravica države je nujna, da si država kupi čas in zameji novo madžarizacijo Prekmurja. Počivalškov holding v sedanji zamisli je zgolj podaljšek sedanjega privatizacijskega problema Save. Ena od rešitev bi bila umestitev dejanskega ali pogodbenega turističnega koncerna namesto holdinga, s skupnimi trženjskimi in finančnimi funkcijami, standardi, nadzorom … Nadgradnja tega projekta je prodaja državne lastnine z javno ponudbo delnic (IPO), kjer bi aktivirali prihranke prebivalstva, investicijski ciklus pa zagnali prek izdaje turističnorazvojnih obveznic. Počivalškova »premišljena« privatizacija je z glave postavljena na noge. Savo bi prodali Slovencem in ne Madžarom, kar bi celo Janšo rešilo pred jezo domačih bogov Noriškega kraljestva. V turizmu potrebujemo nekaj Queneaujevih Vaj v slogu namesto kraljevih norcev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.