Ruske mačke in poparjeni mačkoni

Vlado Miheljak

11. 3. 2022  |  Mladina 10  |  Dva leva

»Mačke, ki so v lasti Rusov ali pa so v Rusiji zgolj vzrejene, ne bodo mogle sodelovati na razstavah in tekmovanjih Mednarodne federacije rejcev mačk (FIFe), niti se ne bodo mogle vpisati v rodovniško knjigo te organizacije.«
— Po umetnikih, znanstvenikih, športnikih so prišle na vrsto za izbris tudi ruske mačke (N1, 3. 3. 3022)

»Naša izolacija bo koristila režimu, ki se mu upiramo.«
— Molekularni biolog in bioinformatik dr. Mihail Gelfand opozarja na dvorezen meč izključevanja ruskih državljanov iz mednarodne skupnosti (N1, 2. 3. 2022)

»Potem ko je EU določila prepoved oddajanja ruskima državnima medijema RT in Sputnik v državah evropske povezave in je bila v uradnem listu EU že objavljena ustrezna uredba, je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) operaterje v Sloveniji pozvala, naj uredbo nemudoma izvršijo.«
— EU meni, da je cenzura najboljši odgovor na rusko vojaško invazijo in cenzuro (STA, 2. 3. 2022)

»Novinarji RTVS so danes javno izrazili nasprotovanje vse slabšim pogojem dela, šikaniranju in vse več pritiskom, ki jih doživljajo. Novinarji na Televiziji Slovenija (TVS) zahtevajo popolno uredniško in novinarsko avtonomijo.
— Protestne izjave novinarjev so prav po posredovanju Jadranke Rebernik, ki je bila nezakonito in proti volji novinarskega kolektiva nastavljena za odgovorno urednico TVS, izbrisali iz osrednjega dnevnika TVS (STA, 7. 3. 2022)

»Ljudi, kot je Tomaž Mastnak, ki upravičujejo Putinovo invazijo Ukrajine, je treba izločiti iz javne razprave. Žogica je na igrišču uredništva #Dnevnik_si. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«
— Komentator Dela Luka Lisjak Gabrijelčič je v maniri in duhu združbe, ki ji je svoj čas pripadal, zahteval izločitev kolumnista časopisa Dnevnika zaradi njegovih napačnih stališč

Že sedaj je jasno, da posledic sankcij proti ruski krvavi avanturi v Ukrajini ne bodo čutili samo ruski državljani, ampak tudi državljani dežel, ki jih evforično izrekajo. Torej Evropejci. Pravzaprav se dogaja pred našimi očmi in z našim soglasjem, včasih celo navdušenjem, putinizacija evropske javnosti in evropske medijske krajine. To je še en dokaz, da je Evropa popolnoma dezorientirana in neučinkovita. Kot vselej. No, ne glede na izvor rusko-ukrajinskega konflikta krvavega Putinovega pohoda nikakor ni mogoče upravičiti. A Ukrajinci so dvakratna žrtev. Ne le ruskega uničevalnega vojaškega stroja, ampak tudi lažnih obetov in ščuvanj vojaške zveze in voditeljev »svobodnega sveta«. Zato po svoje lahko razumemo jezo, razočaranje in moralne ukore, ki jih Zelenski te dni deli Evropi in Natu. Ves čas je bilo jasno, da Rusija v takšno genezo statusa Ukrajine, kot se je nakazovala, ne bo privolila. In čeprav Putin morda ustreza tudi najbolj stereotipni satanizaciji osebnostnega profila, je pravo vprašanje, ali bi kdo drug na čelu Ruske federacije privolil v takšen razvoj državnega statusa Ukrajine in takšno obravnavo ruske manjšine, kot smo ji bili priča. Ne. Nihče ne bi mogel stopiti na čelo Rusije in privoliti v vojaško obkroževanje. Kajti ob tem vprašanju gre tudi za simbolna vprašanja ranjene velesile. Če sta bili še nedavno na mizi kot realna opcija kompromisa vojaška nevtralnost ter avtonomija proruskih ozemelj, bo sedaj bistveno večje okupirano območje (ves obalni pas) trajno zasedeno, čeprav nikoli legalizirano. Pač zatečeno stanje, podobno kot zasedena palestinska območja.

A tisto, kar nas mora skrbeti, niso samo vojaški spopadi v Ukrajini, pač pa putinizacija celotne Evrope. Ne le, da se iz dneva v dan bolj oži medijski prostor v Rusiji in Belorusiji, sedaj je na udaru in preizkušnji tudi medijski prostor in sploh prostor svobode celotne Evrope. Začele so se dogajati najbolj umazane stvari. Zahteve po javnem opredeljevanju in izločanju ruskih umetnikov, znanstvenikov, športnikov in celo ruskih pasemskih mačk so postale dnevna moda. Evropa se je odločila, da preprosto ugasne proruske medije. Še več, razni lisjaki gabrijelčiči, žige turki in ves Janšev mentalni svet so po makartistično na preži za ljudmi, ki napačno mislijo. Z Mastnakom se o malo rečeh in ocenah (o Trumpu, pandemiji, Putinovi Rusiji itd.) strinjam, a njegovi pogledi so ne le legitimni, ampak nepomembno sporni v primerjavi z Lisjakovim izpadom. Ki je zavržen in morda kaže na nekdanjo, menda nerealizirano zazrtost v avtoritarnega idola Janšo. Ampak, če psihologiziramo naprej, kako je mogoče, da se Janša ni pridružil zazrtosti svojih somišljenikov in zaveznikov Orbána, Berlusconija, Salvinija, Le Penove, Vučića v ruskega carja in fasciniranosti nad njim? Salvini je svoj čas rekel: »Če bi imeli kakšnega Putina tudi v Italiji, bi živeli zagotovo boljše … Putin je v tem trenutku eden najboljših vladarjev na našem planetu.« Berlusconi: »Putin je do drugih spoštljiva oseba, je razmišljajoč, je globoko liberalen, drži dano besedo, je pravi demokrat. ... Danes je nedvomno številka ena med svetovnimi liderji.« Marine Le Pen se je leta 2018 ob zmagi na volitvah priklonila Putinovi vrnitvi Rusije na svetovni oder in pozvala EU, naj preneha absurdno in kontraproduktivno politiko izsiljevanja, groženj in sankcij. Orbán pa nedavno: »Midva imava najdaljše spomine na Evropsko unijo in njene odnose z Rusijo.«

In Janša? Psihološko je Putinu bolj podoben od vseh naštetih, in tisto, kar ga zares loči, ni ideološko razhajanje, ampak zavrnjena ljubezen. Putin je Berlusconiju, Salviniju, Le Penovi, Orbánu, Vučiću ponudil prijateljstvo, Janši pa je ponudil le možnost sledenja. In to tudi demonstriral.