Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 14  |  Pamflet

Doba takojšnjega pozabljanja

Volitve tu in tam in žal enako tudi zločini

Volitve na Madžarskem so prinesle veliko presenečenje. A ne samo zmago Viktorja Orbána, temveč volilni zbir njegove stranke Fidesz. Prejela je 54 odstotkov glasov vizavi 34 odstotkom opozicijskega bloka, medtem ko so predvolilne ankete vseskozi kazale na izenačen izid. Zares huronska napaka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

 |  Mladina 14  |  Pamflet

Volitve na Madžarskem so prinesle veliko presenečenje. A ne samo zmago Viktorja Orbána, temveč volilni zbir njegove stranke Fidesz. Prejela je 54 odstotkov glasov vizavi 34 odstotkom opozicijskega bloka, medtem ko so predvolilne ankete vseskozi kazale na izenačen izid. Zares huronska napaka.

Se lahko kaj podobnega primeri na Slovenskem? Pred dobrim tednom je v eni izmed meritev popolnoma pogorela stranka Povežimo Slovenijo, ki ni nabrala niti ene tisočinke podpore. Njeni akterji so protestirali, potem pa se je direktorica Mediane opravičila, da so jo pozabili anketirati. Zanimivo, škandalozne napake ni zaznala sama agencija in jo popravila na televiziji, ki je poprej razglasila njene rezultate, odzvala se je šele potem, ko so prizadeti opozorili na neverjetni rezultat. No, v njenih najnovejših meritvah je na čelu spet Gibanje Svoboda. Pravzaprav nenavadno – odkar so agencije izstrelile Roberta Goloba kot primusa z 20 odstotki priljubljenosti, se njegova stranka predvsem trudi, da bi odstotka ne znižala preveč. Predvolilni nastopi, program in kandidati ne prepričujejo novih, ampak zgolj skrbijo, da bi dane podpore ne izgubili!??

Še ena bizarnost. Kakšen uspeh je dosegel gospod Golob s svojo listo na lokalnih volitvah? V Novi Gorici je leta 2018 zasedel peto mesto, za dvema listama in za strankama SDS in SD. V kraju, kjer ga najbolj poznajo, je prepričal pičle, manj kot deset odstotkov someščanov.

Stranka, ki jo Golobov pohod v politiko najbolj ogroža, je SAB, ki ji zaradi tega preti izpad iz parlamenta. In kako postopa predsednica Alenka Bratušek? Ko so francoske ankete začele kazati, da ima Marine le Pen zaznavno prednost pred Ericom Zemmourjem, je slednji v svojih nastopih pričel napadati tekmico na desnici zaradi mlačnosti in pozivati njene volivce, da naj raje podprejo njega kot edinega kandidata, ki lahko premaga predsednika Emmanuela Macrona. Pač racionalni odziv. A Bratuškova je zapela na drugačne strune: z ekipo je prišla v Maribor in napovedala, da se bodo borili za krepitev samooskrbe s hrano. Njena paradna lipicanka Irena Majcen, ki je bila dolgoletna članica Desusa, je politiko stranke prikazala plastično: „Kmetijske politike ne sme voditi kapital!« Pohvalno, a z lepotno napako. Ko je bila Majcnova ministrica za okolje se ni uprla projektu Magna, ki je pogubil slabih 100 ha plodne zemlje in na njih zgradil avtomobilsko lakirnico. Podobna amnezija pa je zadela tudi samo Bratuškovo. V Mariboru se je postavila, da njena stranka ne dela samo za Ljubljano, ampak za vso Slovenijo, in da je že doslej pokazala svojo zavezanost Mariborčankam in Mariborčanom. Res? Ko je bila premierka, je na enem izmed razpisov kulturnega ministrstva zmagal eden mariborskih muzejev, a ga je naslednji hip minister iz njene stranke razveljavil, na ponovljenem pa je pobral državna sredstva Lutkovni muzej v Ljubljani! Težko bi našli bolj proljubljansko vladno gesto. A SAB očitno računa, da mariborski spomin ne seže niti desetletje nazaj.

V državi je ta hip med vsemi inštituti od Instituta Jožefa Štefana naprej in nazaj daleč najbolj vpliven Inštitut 8. marec. O njegovih raziskavah sicer ne izvemo nič, pač pa vsako njegovo izjavo prinesejo osrednji mediji v udarnih naslovih. Priznati jim je dva sistemska uspeha: najprej novelo zakona proti nasilju nad ženskami, kjer so pokazali, kako lahko civilna skupina zbere nekaj tisoč glasov in sama vloži smiselni zakon na glasovanje v parlamentu, nato pa še dinamično agitacijo pri referendumu zakona o vodah. Takrat so med državljane ponesli prvinsko skrb za pitno vodo.

Pred časom je ARSO ustavil gradnjo kanalizacije CO, ki jo je ljubljanski župan gradil nad vodnim zajetjem v Klečah, ki večinsko oskrbuje mestno prebivalstvo. In kaj je odtlej s projektom? Je mestni glavar Zoran Janković zaprosil za zahtevano okoljsko presojo krucialno spornega projekta, ki ogroža pitno vodo? Nak. Je mar napovedal novo traso kanala, ki ne bo potekal nad vodnimi pljuči mesta? Ne, povedal je, da bo počakal na novo vlado. In pred mesecem je že nastopil na konvenciji Golobove stranke kot častni gost in njegov odločni podpornik. Alarm za pitno vodo! Mu je Golob zagotovil, da v primeru zmage razveljavi zahteve ARSA in na novo požegna razvpiti kanal? In osmomarčniki so vmes pozabili na svojo največjo bitko. Še nedavno so v imenu pravice do pitne vode terjali od okoljskega ministra Andreja Vizjaka, da umakne sporni zakon, vmes pa so pozabili od ljubljanskega župana zahtevati umik trase ljubljanske kanalizacije in enako prinesti zahtevo pred potencialnega mandatarja Gibanja Svoboda, da ne podpre rabote svojega nekdanjega političnega mentorja.

Problem čiste duše s kratkim spominom je tudi nekdanja tožilka za vojne zločine v jugoslovanskih vojnah Carla del Ponte. Pred dnevi je označila Vladimirja Putina za vojnega zločinca zaradi razkritij o pretresljivih smrtih civilistov v Ukrajini. Ko je leta 1999 Nato dober mesec raketiral Srbijo in Črno Goro, je pustil za seboj več sto civilnih žrtev. Nobenega dvoma ni bilo, kdo jim je vzel življenja. Je takrat izjavila, da je ameriški predsednik Bill Clinton vojni zločinec? Delovala je kot zavzeta preiskovalka in kmalu po vojni je v intervjuju za časnik the Observer na vprašanje, če bo podvzela preiskave zoper Natove pilote in njihove komandante, odgovorila: »Če nisem pripravljena tega storiti, nisem na pravem mestu in bi morala takoj odstopiti.« A gospa odtlej ni več omenjala zločinov nad srbskimi civilisti niti ni odstopila. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.