Brez golobčkov ni Benetk*

Vlado Miheljak

22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Dva leva

»Kdor ostane doma, ko se boj začne, in prepusti drugim, da se borijo za njegovo stvar, se mora zavedati: četudi v boju ni udeležen, bo udeležen v porazu.
Ne izogne se boju, kdor se mu želi izogniti: za stvar sovraga se bori, kdor se ne bori za lastno stvar.«
— Bertolt Brecht (1936): Kolomann Wallisch Kantate (v prostem prevodu)

»Mislim, da nam ni treba iti zelo daleč. V nobeno Rusijo. Mislim, da je naša država zelo krasen primer, kaj pomeni, če ima napačen človek vajeti v rokah. Upam, da se bo tudi ta zgodba zaključila tako kot z vsakim diktatorjem.«
— Jurij Zrnec pred premiero odrske priredbe Chaplinovega Velikega diktatorja v Drami SNG, v kateri zaigra naslovno vlogo, v duhu Avsenikovega napeva opozarja, da nikakor ne iščimo diktatorja drugje kot le doma (24ur.com, 19. 4. 2022)

Z oguljeno frazo se rado reče, da imajo volivci na koncu vedno prav. Kar je sicer res. Treba pa je pripomniti, da to pravilo velja tudi, ko nimajo prav. In to dejstvo je smiselno sprejeti brez prevelikih prepirov z volivci.

Izbire na tokratnih volitvah bodo najlažje in najtežje hkrati. Najlažje zato, ker se osnovni premislek reducira na izbiro med politiko, ki jo pooseblja Zrnečev naslovni lik v predvolilni premieri v Drami, in med nasprotovanjem tej politiki. Od tu naprej pa ni več enostavno.

No, volivcem desnice je vseeno lažje. Če bi dopustovali, pa nimajo denarja ali so trenutno insolventni, jim Toninova NSi pokaže, kako ne plačaš zapitka, pa po merilih žlahtnega krščanskega licemerja postaneš junak in žrtev, ne storilec in goljuf. Tistim, ki jih skrbi, kako bodo prigarali stanovanje sebi ali otrokom, Pivčeva iz prve roke razkrije model pridobitve stanovanja po polovični tržni ceni. Povežimo Slovenijo in zlasti Počivalšek jih podučita o novi poslovni kulturi in etiki, po kateri je tudi najtežja zdravstvena kriza in ljudska stiska lahko poslovni izziv in priložnost. No, tisti, ki imajo težave s sodnijo, bodo seveda volili Janšo. On zna pokazati, kako se izogniti nadležnim in malenkostnim sodiščem, kako doseči zastaranje tudi najhujših kaznivih dejanj in tako brez epiloga doseči zmago nad krivosodjem ... in tudi, kako se kot Robin Hood pretihotapiti na tajkunske jahte in srkati njih udobje ... Pač, za tistega, ki ga mafijski ustroj države in avtoritarni princip vladanja ter urejanja države in družbe bolj privlači, kot ga motijo korupcija, klientelizem, nepotizem, so našteti pravi naslov in preprosta izbira.

Težje je tistim, ki tak model upravljanja države in družbe zavračajo. Dilema ni le, koga voliti, ampak tudi, kako biti pri oddaji glasu racionalen. Na simbolni ravni je pomembno, a ne usodno, da Golob prehiti Janšo. Seveda zato, da ne bo nenehnega oporekanja legitimnosti zaradi morebitnega relativnega zmagovalca, ki mu ne uspe sestaviti večine. Razmerje je tesno. Vse bo odvisno od tega, kakšna bo volilna udeležba. Golobova Svoboda ima več rezervnih volivcev kot Janševa SDS. In levoliberalni blok več kot desni blok. A dejanski in ključni spopad bo potekal na »nižjih« ravneh. Izid bo odvisen predvsem od tega, katera od manjših strank se bo prebila v parlament. Od tega je lahko odvisen celo splošni rezultat koalicijske aritmetike. Na eni strani NSi sicer izgublja, ker na njen račun pridobiva Janša, in ob zdajšnji agitaciji in mobilizaciji za volitve lahko še izgubi, a je vendarle stabilno »notri«. Verjetno tudi Povežimo Slovenijo. Na drugi strani sta nedvomno notri in v realnem boju za tretje in četrto mesto Levica in SD (ne nujno v tem zaporedju). Večje pa je vprašanje SAB in LMŠ. Od tega, ali se bo katera od njiju ali se bosta obe znašli nad parlamentarnim pragom ali pod njim, je odvisno, koliko manevrskega prostora bo za prepričljivo sanacijo sedanjega stanja ali v skrajnem primeru celo, ali bo protijanševska koalicija sestavila večino. Seveda se vsak sam odloča, kako bo volil in ali bo volilni glas skušal investirati racionalno ali načelno. A zelo zelo verjetno je, da imata iz protijanševskega bloka od manjših strank le Bratuškova in Šarec realno možnost vstopa v parlament. Zato mora vsak volivec, volivka dati na tehtnico premislek, ali oddati glas racionalno ali po filigranskih afinitetah.

To velja še zlasti za dosedanje »tradicionalne« volivce in volivke Bratuškove in Šarca, ki v zadnjih soočenjih nikakor nista bila slaba. Če bodo njuni volivci in volivke ponovili vajo iz leta 2018, se bomo v ponedeljek, 25. aprila, zbudili v drugačno Slovenijo. Če ne, bosta obe strani še preštevali mrtve, preden razglasita praznovanje ali žalovanje ...

Seveda take dileme siromašijo in ožijo volilne premisleke. A treba je vzeti v račun: vsak glede na volilno aritmetiko neracionalni glas je glas za Janšo in janšizem. Ne zgolj za naslednjo legislaturo, ampak – bojim se – za veliko daljši rok.

Skratka, tokratne volitve niso filigranski spopad idej, ampak plebiscit o vračanju Slovenije v sfero dostojnosti, spodobnosti, svobode.

Volimo!

* Refren istoimenskega komada Zorana Predina