Matej iz jame

Vlado Miheljak

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Dva leva

»Zgodovina stranke je, da je SD vedno imela svojega predsedniškega kandidata, večkrat so bili tudi uspešni. ... Predvsem si želimo dobiti predsednika ali predsednico države, ki bo zastopal tisto, kar zastopa naša stranka.«
— Predsednica SD Tanja Fajon je pozabila omeniti, da je stranka dvakrat zapored nominirala zmagovitega kandidata Boruta Pahorja. (STA, 25. 7. 2022)

»Ali krščanski demokrati živimo v ‘jamah’, smo nestrpni do istospolnih in želimo prepovedati splav? Seveda ne. Smo pa ob nedavni odločbi ustavnega sodišča odločno izrazili naše stališče, da pravica odraslih do posvojitve otroka ne obstaja ... Sedaj veljavni družinski zakonik je zato po mnenju NSi povsem ustrezen, saj istospolnim partnerjem omogoča izenačitev prav vseh pravic s heteroseksualnimi pari razen pravice do posvojitve otrok ... Ali imam prijatelje, ki so geji? Imam in so odlični ljudje. Ali so člani stranke NSi tudi geji in lezbijke? Prav gotovo in so dobrodošli.«
— Matej Tonin o tem, kako jih strpnost vodi v nasprotovanje odločbi ustavnega sodišča (Facebook, 17. 7. 2022)

Mali David kliče sosedovo deklico Helgo, da naj se pride na dvorišče z njim žogat. Pa mu Helga žalostno odgovori: »Ne smem se, David, mami pravi, da ste vi pribili Jezusa na križ.« Pa jo poskuša David pregovoriti: »Ma ne, Helga, to nismo bili mi. To so bili verjetno Blumenthalovi s spodnjega konca ulice.«
— Judovska šala iz Nemčije v tridesetih letih prejšnjega stoletja

Številni Nemci so seveda tudi v času najhujših antisemitskih pogromov nekje globoko v sebi vedeli, da Judi niso taki, kot jih je izrisovala nacistična propaganda, zato so si pomagali z racionalizacijami. Pač: saj vem, da ti (kot Jud) nisi tak, s tabo sem čisto lahko prijatelj, a gre za nesprejemljivo in nevarno semitsko zaroto, ki jo je treba onemogočiti in v kali zatreti. Ekonomijo takšne racionalizacije avtoironično opiše zgornja šala: ne mi konkretno, Judje nasploh so problem. In v sodobnem času, ko ljudje drugačnih spolnih orientacij in praks nadomeščajo Juda, se dogaja prav to. Zato se mi je zdelo bolj pošteno in manj licemerno stališče Janeza Ciglerja Kralja, ki je nedavno v intervjuju za Večer izrekel: »Neposredno ne poznam nobenega geja v naši stranki, saj ljudi ne sprašujemo o njihovi spolni usmerjenosti.« Torej, nič me ne zanimajo, nič nočem vedeti, gledam stran. No, skupno s Toninom pa jima je, da ne eden ne drugi ne sprejemata dejstva, da spolna usmeritev ne more biti razločevalno merilo pravic. Da je torej, kot meni ustavno sodišče, zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolni osebi, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot raznospolna partnerja ali zakonca. A Tonin v svojem moralnem disputu predvsem sprenevedavo pozabi in abstrahira stališča in aktivnosti NSi vse od časa referenduma o noveli družinskega zakonika leta 2015 do danes. Istospolne poroke? Posvojitve? Ni pomembno, ali ima Tonin zares prijatelje v omenjenih kategorijah, ali jih mara ali ne mara, ampak ali sprejema načelo enakosti in enakopravnosti pred zakonom, ki ju je zapovedala odločba ustavnega sodišča. S tremi ločenimi mnenji kajpak. Med njimi tudi z ločenim mnenjem Roka Svetliča, za katerega so številni kompetentni pravniki pred izvolitvijo opozarjali, da nima strokovnih referenc in kompetenc. Torej presoja po ideoloških merilih. In ravno predsedniški kandidat SD in izvoljeni predsednik Pahor je na vse kriplje forsiral Svetliča, da bi ideološko uravnotežil ustavno sodišče in osrečil svojega političnega masterminda in gospodarja.

Tudi zato nikakor ni vseeno, kdo bo jeseni, po pregledu častne čete, zakorakal v predsedniško palačo. Sestava ustavnega sodišča lahko še kako vpliva tudi na vsakdanje življenje slehernika. In primer Svetliča, ki je pomanjkanje strokovnih kompetenc nadomestil z nazorskimi (beri ideološkimi) ujetostmi in predsodki, je poučen. Tanja Fajon bi se morala spomniti in zamisliti, kako je tudi ob drugi nominaciji in izvolitvi, ko ni bilo več nobenih neznank, stala za Pahorjevim hrbtom.

Ker na politiko in politike ne gre računati, bo v predvolilnih soočenjih in kampanji še zlasti pomembna vloga medijev, da bodo forsirali razjasnjevanje ključnih družbenih vprašanj. Regulacije iz družinskega zakonika so pomembna, a ne edina stvar. Drugo, nič manj pomembno vprašanje je vezano na zunanjepolitično usmeritev in vprašanje varnosti. Ob megapožaru na Krasu so se obudile stare dileme in vprašanja. Kaj je nacionalna varnost? Kje in kdaj je Slovenija ogrožena? Pokazalo se je, da nakup pregrešno dragih osemkolesnikov ne bo pogasil tudi najmanjših požarov. 340 milijonov! Si jih je težko predstavljati? Za primerjavo vzemimo, da je končna cena Pelješkega mostu, ki je največji posamični infrastrukturni projekt Hrvaške, 520 milijonov. A most bo stal in služil namenu še desetletja potem, ko bodo osemkolesnike peljali v razrez in komisijsko prodajo starega železa ...

Poskus zavajanja in upravičevanja neracionalnih nabav orožja in vojaške tehnike smo lahko v dneh požara na lastne oči videli ob angažiranju dveh romunskih transportnih letal Spartan, podobnih temu, ki ga kupujemo tudi sami. Kot je nekdo v teh dneh slikovito opisal, bo nov Toninov spartan primeren za gašenje približno tako in toliko, kot je Drnovškov falcon za prevoz ranjencev.

Sosedska pomoč je še najbolj gotova in učinkovita. Ne računajmo na Nato.