Požar, plin in ribe

Bernard Nežmah

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Pamflet

Če bi šteli ponavljanje sloganov, vodi v zadnjem obdobju odločno – politiko iz nacionalke. Nastal je za potrebe spremembe zakona o RTV, ki bi vladajoči koaliciji omogočil, da zamenja vodstvo nacionalke. Njegova posebnost pa je, da učinkuje na prvi pogled, potrebno ga je le ponavljati iz tedna v teden. Vsebina in premislek sta nepomembna, diskusije in javne razprave so odveč, vse je jasno, novi zakon je treba sprejeti na mah.

Toda poskusimo vzeti novorek zares in ga aplicirajmo na zastrašujoč požar na Krasu - politiko ven iz reševalne akcije. Tu seveda ne merimo na to, da bi premier in kak minister ne prišel na kraj dogodka in da bi ministrstva ne organizirala dodatne pomoči. Gre za foto-termine onkraj nujnega.

Ko je dal premier Robert Golob dolgo izjavo, so kamere za ozadje snemale obrambnega ministra Marjana Šarca, ki je služil vrag ve zakaj namesto krajevne panorame. Nekdanji zgovorni komik je stal nepremično kot stena. Ko je ob naslednji priložnosti policijska ministrica Tatjana Bobnar pripovedovala o okvari policijskega topa, je imela za ozadje spet ministra Šarca, ki pa se je tokrat opogumil in skočil pred mikrofon kot serviser s pojasnilom, da je bila žička pri štarterju zacvikana.

Zamejski odvetnik Damijan Terpin se je čudil nesposobnosti slovenske diplomacije, ki se ni uspela povezati z italijansko, saj so bili med slovenskim gašenjem v letališču v Ronkah parkirani trije kanaderji. No zunanja ministrica Tanja Fajon je vseeno uspešno vskočila v akcijo s svojim nasmejanim posnetkom sedeč v avstrijskem helikopterju.

V reševalni akciji je opravila dragoceno vlogo policija, toda poteza ministrice, da pošlje v ogenj vodni top, ki je namenjen preganjanju demonstrantov, se je izkazala kot fiasko. Ne le, da se je mašina kmalu pokvarila, ampak top, ki lahko vozi le po lepi cesti, je popolna neumnost v primerjavi z učinkovitostjo gasilskega avtomobila. Gasilski poveljnik bi za gašenje nikoli ne izbral protidemonstrantskega topa, ki je razen boja zoper protestnike uporaben samo še za zalivanje zelenega pasu ob asfaltnih poteh. Je mar civilna zaščita prosila ministrico, da naj jim pošlje topovsko pomoč? A televizije so na veliko predvajale posnetke topa, ki šprica okoli ceste. Za osebno promocijo ministrice so med stotinami gasilskih avtomobilov našli prostor še vodnemu topu.

Seveda pa se je tudi premier potrudil pustiti svoj pečat. Napovedal je denarne nagrade za gasilce, omenil, da je nekaj težav z zakoni, ker država pobere del nagrade za davek, a da bodo problem že rešili. Na pogled lepa poteza, ki pa ima dva titanska zdrsa. Prvi mož vlade napove, da bo poiskal način, kako izigrati zakonodajo pri plačevanju nagrad!?? A s tem odpre še Pandorino skrinjico. Ne napove dodatnih sredstev za financiranje gasilstva, ki bo očitno postalo še bolj ključna dejavnost zaščite narave in civilizacije, ampak denarne nagrade za požrtvovalne. Naslednjič bodo to gorski reševalci, potapljači, prostovoljci humanitarnih organizacij, darovalci krvi, dežurni na telefonih za pomoč v duševnih stiskah etc. Bo tu ravnal enako in jim dal status prioritetnih nevladnih organizacij?

V podobna protislovja pada tudi Evropska unija. Njena prva sekretarka Ursula von der Leyen je priletela v Baku, kjer se je toplo zahvalila azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu za bodočo oskrbo z zemeljskim plinom. Kdo je že ta voditelj? Ne le kritike LGBT organizacij, ampak iz množice zornih kotov je to voditelj najbolj diktatorskega režima v Evropi. Na volitvah 2018 je zmagal z več kot 86 odstotki, prvi tekmec jih je zbral komaj 3. Celo izzivalka beloruskega vladarja Aleksandra Lukašenka Svetlana Tihanovska je uspela preseči 10 odstotkov glasov. Rezultati Alijeva so sicer impozantni: 2013 – 84 odst., tekmec 5, 2008 huronskih 88,73 vs. 2,86 izzivalca, 2003, ko je nasledil očeta Hejdarja, pa 75 vs 15 odstotkov. Medtem ko na volitvah nabere po dobre 3 milijone podpornikov, so vsi njegovi tekmeci na štirih volitvah skupaj zbrali komaj 2 milijona. A Ilham si je ustoličil tudi podpredsednika in glej čudo – to je njegova žena Mehriban Alijeva. Francoski tednik OBS je malo pred obiskom komisarke razkril, kakšno bogastvo ima v Franciji Sevil Alijeva: 15-sobno vilo v St Tropezu v vrednosti 5,2 milijona, še eno prav tam za 15,9 m., palačo z bazenom v 16. okrožju Pariza za 11,5 m., štiri stanovanja na Elizejskih poljanah za 14 m., vse nepremičnine v Franciji v vrednosti 52 milijonov evrov. In s čim se ukvarja gospa Sevil? Registrirana je kot skladateljica glasbe, ki je izdala pred več kot desetletjem dva CD-ja. Najbogatejša med neznanimi glasbenicami? Nak, sestra predsednika Alijeva. Ki v Franciji pere nelegalno pridobljeni denar predsedniške družine.

In ta je zdaj tesni zaveznik EU!???? Od idej demokracije ostaja samo še staro načelo – tekmec mojega sovražnika je moj prijatelj.

Še veliko slabše se godi vodnim Ljubljančankam. Po pomoru rib v Gradaščici se je dogodila še ekološka katastrofa v Malem grabnu, iz katerega so ribiči pobrali tono in pol rib: sulce, podusti, tudi zaščitene nežice in pisanice. Medtem ko ribiči govorijo o usodnem izlivu nevarnih kemikalij, ki bo Mali graben za več let naredil za reko smrti, inšpekcijske in okoljske službe v štirih dneh iz kadavrov še niso uspele razbrati vzroka smrti.

Za ribami pridejo na vrsto ljudje: kanalizacijski kanal CO nad vodnjakom v Klečah in sežigalnica smeti bosta usodo ribjih meščank povezala s človeškimi.