Obe sta slabši

Vlado Miheljak

5. 8. 2022  |  Mladina 31  |  Dva leva

Golobov GEN-I je podjetju novinarke Necenzurirano Vesne Vuković plačal več kot sto tisoč evrov, pri čemer nihče od vpletenih ne želi pojasniti, za kakšen posel je šlo. Vaš komentar?
To je slabo. Da se je to zgodilo, za gospoda Goloba zagotovo ni dobro. To, da se medijski mir kupuje, da se plača medijski napad na drugače misleče, je nekaj, kar prakticira Požareport, Nova24TV in zdaj tudi Reporter in Necenzurirano. Je to novinarstvo? Odgovor je ne.
— Po Kosovi je tudi Pirc Musarjeva zlezla v vojno z mediji, javnostjo in samo seboj (intervju Siol.net, 23. 7. 2022)

Če v teh vročih nočeh ne morete spati ali vas razburjajo izpadi vam ljubih predsedniških kandidatk, si je vredno ogledati eno najboljših aktualnopolitičnih epizod risane serije o Simpsonovih. Serija se praviloma skrajno duhovito odziva na vsakokratne ameriške volitve. Na predzadnjih, denimo, je Homer, oče družine Simpson, razkril, da se je malo nagibal k temu, da bi volil Trumpa, a mu je soproga Marge zagrozila, da potem ne bo več seksala z njim. »In tako sem postal demokrat,« je Homer resignirano razkril svojo politično genezo in aktualno preferenco. No, najboljša pa je zagotovo »volilna epizoda« z naslovom Citizen Kang, ki obdela davne volitve leta 1996, na katerih sta se pomerila Bill Clinton in izzivalec Bob Dole. Namreč, v prvi zgodbi osme sezone sta zunajzemeljska reptila Kang in njegova sestra Kodos s planeta Rigel VII ugrabila Homerja, ki je nič hudega sluteč ribaril, in ga odpeljala na svoje vesoljsko plovilo. Med zasliševanjem o voditeljih zemljanov je Homer omenil, da so pred durmi ameriške volitve, na katerih se odločajo med Clintonom in Dolom. Tuji bitji sta nato ugrabili oba kandidata, ju stlačili v nekakšne replikantske epruvete, prevzeli njuno podobo in se spustili v predsedniško tekmo ... No, na vrhuncu kampanje se je Homerju nekako uspelo vriniti med replicirana kandidata in posvariti volivce: »Amerika, dobro si oglej svoja kandidata! Ti niso nič drugega kot prikriti vesoljski reptili.« In ko jima je snel maske, je Kodos cinično nagovorila šokirano množico: »Res sva zunajzemeljski bitji. Toda kaj lahko storite? Enega od naju boste na koncu morali izvoliti.« In so izvolili Kanga, ki je bil replika Clintona. Ta je ljudstvo zasužnjil in ga prisilil v gradnjo medplanetarnega laserskega topa za napadanje drugih planetov in civilizacij. A tako bi bilo tudi, če bi izvolili Kodos, se pravi Dola. Dobro, to je Amerika, boste porekli. Med demokrati in republikanci pač ni prave alternative. Tretji kandidat pa je marginalen. No, pri nas je podobno in hkrati – kar je še huje – drugače. Podobno v toliko, da je izbira med Kosovo in Pirc Musarjevo izbira med dvema slabima kandidatkama. Tretji kandidat pa je še slabši, a ni marginalen in bo vsekakor izvoljen, če ne boste želeli izbrati med Kangom in Kodos. Se pravi, med Natašo in Marto.

Spočetka se je zdelo, da bodo tokratne volitve rutinsko v drugem krogu ponudile izbiro med kandidatkama levoliberalne provenience. A je najprej Kosova popolnoma zavozila kampanjo. Vrhunec je spodletela kampanja dosegla, ko se je dotaknila dveh odprtih pisem, v katerih sta dve skupini podpisnikov naslovili na premiera Goloba poziv, kako naj Slovenija ravna v zvezi z vojno v Ukrajini. Tiste (med njimi je bil Kučan), ki pozivajo k diplomatski mirovni pobudi kot nadgradnji takrat in še danes neuspešne zgolj vojaške podpore, je označila za »obraz sveta, ki se je oblikoval v času hladne vojne«. Tiste, ki so pozivali, da je »ukrajinski odpor treba podpreti z vsemi sredstvi«, pa da so »obrazi prihodnosti«. Poleg nekaj spodobnih podpisnikov je v tej drugi združbi prihodnosti kar nekaj izpričanih in delujočih antidemokratov! No, najhuje pri tem njenem opredeljevanju je, da se težko znebimo vtisa, da je druga (v enem delu skrajno sporna) skupina deležna takšne glorifikacije in prva hude diskvalifikacije predvsem zato, ker je med podpisniki iz prve skupine Kučan, ki ji je posredno odrekel podporo. Če je to ključni razlog banalne in šokantne (dis)kvalifikacije, gotovo ne kaže na zrelost, s katero bi Kosova mogla in smela prevzeti predsedniško funkcijo.

A vsem ekscesom ene in druge kandidatke navkljub je ključni problem izbire, da med kandidatkama Kosovo in Pirc Musarjevo ne znamo razbrati programskih razlik. No, tudi onidve jih ne bi znali. In če je spočetka kazalo, da je ob pomanjkanju vsebinskih, programskih razlik Pirc Musarjeva vsaj bolj zrela in osebnostno stabilna, je nedavni intervju pokazal, da žal ni tako. Kako lahko nekdo, ki hoče v predsedniško palačo, kar tako na pamet, brez enega samega stavka argumentacije stlači diametralno nasprotne medije in njih metode v skupno vrečo? In še huje, na zahteve po preklicu izjave in opravičilu je sporočila, da tega ne namerava storiti, ker »je svoja razmišljanja črpala iz objav v medijih, ki so o tem že pisali«. Kaj pa je zdaj to?! Mar je to argument? Morda za odvetnico, ne za predsednico.

Kot kaže zdaj, na tokratnih predsedniških volitvah ne bo zmagala tista kandidatka, ki bo prepričala več (levoliberalnih) volivk in volivcev, ampak bo izgubila tista, ki bo od sebe odvrnila (pre)več glasov. Toda če se bosta obe preveč pogrezali v močvirje, se lahko zgodi najslabše. Da bo zmagal neki tretji reptil. Iz vzporednega vesolja.

Skratka. Vemo, kar vemo, a eno bomo na koncu morali (iz) voliti. In to je najbolj deprimirajoče. Se nam bo nazadnje še kolcalo po Pahorju?