Ni treba Netrebko?

Vlado Miheljak

19. 8. 2022  |  Mladina 33  |  Dva leva

»Od torka so v restavracijah ameriškega kongresa na jedilnikih priljubljeni ocvrti krompirček, ki ga Američani imenujejo francoski krompirček oziroma ’french fries’, v duhu patriotizma ponujali le še z novim imenom – krompirček svobode oziroma ’freedom fries’. Pridevnik francoski namreč zaradi nasprotovanja Pariza ameriškemu stališču do Iraka zadnje čase v ZDA ni najbolj priljubljen.«
— Dnevnik, 13. 3. 2003 »Organizatorji vsakoletnih shodov pod Vršičem, ki bo letos (končno) izključno pieteten in posvečen miru, so pred časom dejali:

»Ohranjanje Ruske kapelice ni politično dejanje, ampak izraz brezmejne človečnosti.« Če je to res, potem bi jo morali prav v imenu te človečnosti pri priči preimenovati v Ukrajinsko kapelico.«
— Branko Soban, 30. 7. 2022

»Za konec avgusta je v okviru 70. Ljubljana Festivala napovedan nastop ruske sopranistke Ane Netrebko. A je Ukrajinska skupnost Slovenije na organizatorja Festival Ljubljana naslovila peticijo, v kateri poziva k odpovedi njenega nastopa.«
— Peticija z bebavim naslovom Ni treba Netrebko (MMC TVS, 12. 8. 2022)

»Nisem izdajalka svoje domovine in tudi nisem proti Ukrajini. Poskušam ostati človek.«
 — Ana Netrebko

Če ne bi čisto od blizu gledal in doživljal jugoslovanske krize, vojne drame in razpada skupne države, bi morda še verjel banalnim, enodimenzionalnim in neredko bizarnim interpretacijam in predlogom rešitve ukrajinske vojne. Tako je bilo že prve dni po ruski invaziji, ko so si po zahodni in »novi« Evropi lajšali slabo vest, ker so si leta in leta podajali kljuko kremeljske palače, se počutili imenitno v družbi s Putinom, ki je bil prav toliko samodržec, kot je danes. Začeli so dobesedno tekmovati, kdo bo bolj sataniziral Rusijo, rusko identiteto, rusko kulturo, znanost, šport …, kdo bo kopal okrog Rusije globlji sanitarni jarek. Tudi, denimo, nemški politiki, ki so Putina ob obisku bundestaga, v katerem jih je nagovoril v tekoči nemščini, nagradili s stoječim aplavzom … Absurdno, kajti prva žrtev ruskih samodržcev so vedno bili Rusi, sedaj tem istim Rusom svetovna »demokratična skupnost« izstavlja račun za domnevne grehe teh njihovih samodržcev.

Ne le, da so hitro po začetku agresije na Ukrajino na milanski univerzi odpovedali cikel predavanj o Dostojevskem. V Italiji živeči književnik ruskega rodu Nikolaj Lilin je takrat resignirano in hkrati cinično komentiral, da univerzitetni birokrati verjetno sumijo, da je Dostojevski Putinov podpornik. Še več, pasemske mačke, četudi so v Rusiji zgolj vzrejene, poslej ne bodo mogle sodelovati na razstavah in tekmovanjih Mednarodne federacije rejcev mačk (FIFe), niti se ne bodo mogle vpisati v rodovniško knjigo te organizacije. Ampak to ni novost v registru politične norosti v času vojn. Ko so bili Francozi nekoliko preveč zadržani do tako imenovane operacije Iraška svoboda Busheve Amerike proti Sadamovemu režimu, so v Ameriki preimenovali priljubljeni francoski krompirček ... No, podobno se dogaja tudi tam, kjer ne bi pričakoval, in od ljudi, od katerih ne bi pričakoval. Denimo Branko Soban, nesporni poznavalec regije in njene zgodovine, je predlagal preimenovanje generičnega imena Ruska kapelica v Ukrajinsko kapelico. Resno? Ja, čisto resno, saj naj bi tam pod plazom leta 1916 umrli tudi Ukrajinci. Najbrž res. Khm, a bi bilo potem smiselno preimenovati še slovito rusko solato v belgijsko, saj je bil navsezadnje v času carske Rusije avtor recepta in lastnik slovite restavracije Hermitage v centru Moskve Lucien Olivier nesporno belgijsko-francoskega rodu. Bi šlo? Bogme bi.

Prav posebna pa je zgodba velike zvezde opernih in koncertnih odrov, ruske sopranistke Ane Netrebko. Pod pritiskom je v nekem trenutku sama začela odpovedovati dogovorjene in napovedane koncerte, a je še zmogla pogum za racionalno obrambo, rekoč, da ni prav, da se morajo umetniki politično opredeljevati in počez obsojati svojo domovino ... No, kasneje se je tudi eksplicitno izrekla, da Putina in vojne ne podpira. V tem smislu je njena pozicija veliko bolj čista in častna od pozicije tistih predstavnikov ukrajinske skupnosti v Sloveniji, na čelu s prvopodpisanim Jevgenijem Gorešnikovom, ki zahtevajo odpoved njenega nastopa. Najprej bi se ti isti podpisniki morali javno vprašati in razkriti, ali so oziroma bodo v prihodnje zahtevali bojkot, denimo, izvrstnih izraelskih umetnikov zaradi izraelske nasilne politike do civilnega prebivalstva Palestine, do številnih pobitih otrok, žena, starčkov? So se oziroma se bodo oglasili ob gostovanju ameriških umetnikov ali športnikov po desetletjih ameriške zločinske politike v Vietnamu, Iraku, Afganistanu in drugod po svetu? In predvsem bi se tisti, ki zahtevajo prepoved nastopa Netrebkove, morali opredeliti do politike uradne Ukrajine do vzhodnih regij z ruskim prebivalstvom, kulturo in jezikom; opredeliti konkretno do visoke tolerance in celo integracije fašistoidnih in nasilnih paravojaških formacij (denimo zloglasnega polka Azov) v ukrajinske oborožene sile. A kar je najbolj banalno. Netrebkovi je bila dana v roke secesionistična zastava (in to v Sankt Peterburgu, ne Donecku!) pomenljivega leta 2014. Da, tistega leta, ko je skrajno problematični odnos ukrajinske uradne politike do ruske manjšine dosegel vrh; ko je Ukrajina kršila vse dogovore in zaveze, dane pred mednarodnimi posredniki.

No, ne glede na vse: podpisniki nespodobne zahteve po umiku koncerta so očitno prespali uk abecede in poštevanke življenja v demokratični družbi, ki med drugim priznava in sankcionira zgolj individualno, ne tudi kolektivno krivdo. Slednja je značilnost plemenske organizacije. Je pa res, da je tudi dominantna svetovna skupnost pod vplivom ameriškega šamana vse bolj tribalno strukturirana.