Zakon maratona

Bernard Nežmah

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Pamflet

Nedavni izstop Marte Kos iz predsedniške tekme sproža vprašanje o moči stranke Gibanje svobode. Ta hip je na vrhuncu moči: lahkotno sprejema zakone, menjava člane nadzornih svetov, celo direktor UKC Ljubljane, ki se je uprl pozivu ministra Danijela Bešiča Loredana, da naj odstopi, se je po dveh tednih sam umaknil. Visoka funkcionarka vladajoče stranke, ki je imela odločno podporo Roberta Goloba, je po visokih začetnih odstotkih podpore iz meseca v mesec vztrajno padala in izgubljala proti vodečima predsedniškima pretendentoma. Povsem drugače, kot je bilo na začetku leta s poletom Goloba, ki je brez programa čudežno povečeval svojo priljubljenost. Takrat je bil trade mark Gibanje svobode avtomatični katapult v popolno zmago s skoraj 40 odstotki, zdaj je njegovi izbranki kazalo pičlih 10 odstotkov. Jeseni prihajajo lokalne volitve, ki znajo prinesti še bolj uborni rezultat. Odločitev predsednika stranke, da v Ljubljani ne bodo imeli županskega kandidata, ker je aktualni odličen, je še dodatni znak defetizma, ki velikemu zmagovalcu napoveduje usodo strank Alenke Bratušek, Mira Cerarja, ml. in Marjana Šarca.

Če vlada z lahkoto kadruje, pa ima resne težave z argumentacijo. Pravi, da so se direktorja UKC Jožeta Golobiča znebili zato, ker največji medicinski center pridela po 30 milijonov letne izgube. Je mar kupoval zdraviliške sanatorije v Švici ali milijonsko opremo v Koreji, ki je neuporabna? Nak, njegovi so opravili preprosto veliko več medicinskih posegov, kot mu jih plača državna blagajna. Bo torej vladna ekipa od njegovih naslednikov zahtevala, da skrčijo število zdravniških posegov? Nasprotno, premier obljublja bogat vložek v zdravstveni sistem. A zakaj nekoga, ki je to že anticipiral, zamenjati? Državni sekretar Aleš Šabeder, tudi sam nekoč šef UKC, mu očita, da je v ustanovi dopustil silno naraščanje nadur zaposlenih. Toda če medicinsko osebje opravlja dodatno delo zunaj delovnika, mu gre po zakonu pravica do plačanih nadur. In aktualni minister je že predstavil nov program, po katerem bodo zdravniki dobili podjemne pogodbe, po katerih bodo ob plači prejeli še krepke dodatke, če bodo sprejemali večje število pacientov in podaljšali svoj delovnik. Po vladnem programu idealni direktor, a na njegovo mesto bo postavljen nekdo iz vrst vladajočih svobodnjakov.

Stranka svobodnjakov sicer razkriva doslej nevidni program. V zakonski postopek so vložili spremembo, ki predvideva znižanje okoljskih standardov v kriznih razmerah. Protestirala je takoj nekdanja zaveznica Vesna, ki mu očita, da je v kampanji zmagoval tudi z besedami o zeleni politiki. OK, razmere bodo izredne, toda tudi v Franciji, kjer pa so pod vladavino Emmanuela Macrona v zadnjem letu dobili zalet tožilci in sodniki, ki utirajo novo prakso bolj ostrih in rigoroznih kazni za uničevalce planeta. Kaznovalna politika do okoljskega kriminala je absurdna: polovica izdanih kazni je manjša od 800 evrov, torej je za poslovneže bolj racionalno, da plačujejo kazni, kot da znižajo toksične emisije na dovoljeno raven.

Slovenski predsednik vlade sicer velja za eksperta energetike, ki je koval velike dobičke na svobodnem trgu prodajanja elektrike. Ob astronomskih cenah plina in elektrike na svetovnih trgih pa je vpeljal sistem, zoper katerega protestirajo številni podjetniki in njihova združenja. Predvideva različne cene za posamezne panoge oziroma vrste podjetnikov. Iz svobodnega trga v državno-planski sistem, kjer vlada odloči, po kakšni ceni bo kdo kupoval elektriko…

Njegov boter in vzornik ljubljanski župan Zoran Janković tak sistem že dolgo prakticira. Na javnih razpisih zbere finaliste in potem po internem dogovoru določi zmagovalca. Računski sodniki od Tomaža Vesela naprej in nazaj pa to mirno tolerirajo. A sedaj je postal še prometni zakonodajalec v mestu. Ko je sklenil, da električni skiroji vozijo po središču prehitro, je sedel z lastniki njihovih izposojevalnic in na pogajanjih določil najvišjo hitrost 5 kilometrov na uro. Ker so raznašalci hrane najhitrejši med kolesarji, je odločil, da bo hitrost sankcioniral tako, da jih bodo oštevilčili, meščani pa bodo brzeče dostavljalce hrane prijavljali. O tem ne odloča niti mestni svet, ampak župan osebno. Mentaliteta divjega zahoda, kjer šerif po svoji volji sprejema lokalni red.

Toda šerifovi ukrepi niso omejeni le na mestno življenje, dobivajo status nad državnimi zakoni. Ker bodo predsedniške volitve na dan ljubljanskega maratona, je župan Janković že okrcal neodgovornost teh, ki so razpisali volitve. Bi ja morali pogledati na koledar in volitve postaviti na drug termin! Škoda, da nima smisla za humor in da ni predlagal volitve predsednika naslednje leto, potem ko se končajo mestna novoletna rajanja. Je pa seveda ponudil rešitev, da volivci malo počakajo, da tekači odtečejo mimo volilnih mest in potem v razmaku do zaostale skupine maratoncev hitro skočijo na volišče. Peš jasno, nobenega dostopa z avtomobili do volišč v času njegovega maratona. Maraton je namreč prvi zakon, volitve se mu bodo že prilagodile.

In kaj bosta storila premier Robert Golob in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan? Trenutno varno molčita. Doslej je veljalo, da morajo imeti volivci prost dostop do volišč, da se tem z gibalnimi težavami omogočijo klančine in dovoz z avtomobili. Golobovski odgovor je pričakovati z dopolnilom zakona, ki dovoljuje znižanje okoljskih standardov v izrednih razmerah, s pristavkom, da bodo volišča po Ljubljani odprli šele po končanem Jankovićevem maratonu, zamudniki pa bodo lahko glasovali še v ponedeljek dopoldne.