Komentar / Človek v šipi

Vlado Miheljak

28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Dva leva

»Tukaj, s tega mostu, je hotel skočiti nekdo v reko, ki se je za njim razlivala v tišino, mir in mrak. A ni!!«
 — Napis na mostu v drami Petra Božiča Človek v šipi (1955/1970)

»Marko Urbanija: militantno krilo @strankalevica, inštitut @8Marec je danes pričelo 2. krog volitev z odigranim incidentom .#čosičmavasrad Libertarec: Pričakovana histerična predsedniška kampanja Svobodnjakov se je začela. Pričakovati je mnogo izmišljenih ekscesov, da bi se ustvarilo ozračje strahu pred voždovimi mračnimi silami t. j. opozicijo. Večinoma se bo to dogajalo na ulici preko proxyjev.
Peter Hrastelj: … Povsem možno je, da je tudi konstrukt, da z zaigrano vlogo žrtve odigra kampanjo, mnogo jih bo nasedlo. Sori ampak tisti oči, mami, dedi je že malo patetično … Zelo dvomim v resničnost dogodka.«
— Janez Janša je s poobjavo tvitov drugih uporabnikov, ki namigujejo, da je napad na Niko Kovač izmišljen, eksplicitno pokazal, kdo je dejanski prokurist hujskaške tovarne zlobe.

V predsedniški kampanji je Janša doživel največje mogoče ponižanje. Morda celo večje, kot je bil zgodovinski aprilski poraz. Namreč, ob Logarjevi etapni zmagi se ni smel z njim javno poveseliti, stopiti pred kamere in dvigniti njegove roke v šampionski drži: češ, poglejte ga, moj kandidat! Zvečer, ko so po štabih odpirali penino, je bil tako rekoč ilegalec. Zatajen, zanikan, prikrit. Kamere so ga ujele zgolj v temačni ulici pred štabom in za motnimi steklenimi vrati v prostoru štaba. Hja, človek v šipi!

No, že naslednji dan se je pobral in začel po svoji preverjeni navadi delati škodo lastni opciji. Tokrat kajpak Logarju. Pravzaprav Janša sam določa agendo, ki se je Logar najbolj boji – opredeljevanje o Janši in do Janše. Namreč, v prvem krogu volitev je bil Logar v izjemno ugodnem položaju. Osrednji mediji so še enkrat padli na nateg stilske preobrazbe – v nežni jagnječji kožušček odetega volčjega mladiča … Kot leta 2004 pri novi podobi Janeza Janše. Pa tudi in predvsem zato, ker sta se njegova najresnejša izzivalca v prvem krogu ukvarjala predvsem drug z drugim.

V drugem krogu bo drugače. Kako bo Logar, ki igra lepo dušo, pojasnil, da njegov šef, njegov mastermind relativizira celo fizično nasilje. Enkrat bo zmanjkalo argumentov, češ jaz nisem tak, mene se ne tiče. Bil je zraven, bil je soodgovoren, nemalokrat celo proaktiven. Eichmannovski sindrom! Ne, nikakor ne enačim Logarja z nacističnim zločincem, ampak z njegovo metodo obrambe. Eichmann je pred tribunalom v Jeruzalemu pojasnjeval, da je bil le vestni in zvesti uslužbenec, izvršitelj, ki sta ga označevali nemški besedi Dinst in Pflicht; služba in dolžnost. Bil je zgolj logistik, pravzaprav prevoznik. Stotisoče Judov je prepeljal iz kraja A v kraj B. Pač na končno postajo. Kaj se je tam z njimi dogajalo, ni bila več njegova odgovornost. Tudi Logar nam pojasnjuje, da je vedno igral zgolj kurirsko službo posredovanja mnenj Janševe vlade domači in mednarodni javnosti. V spominu je ostal med drugim po nizkotni manipulaciji leta 2008, ko je Slovenija začenjala predsedovanje EU in je na obisk prišlo skoraj 60 dopisnikov osrednjih evropskih medijev. Med obiskom jim je »nekdo« pod vrata v hotelske sobe potisnil propagandne mape I FEEL SLOVENIA z gradivom, naslovljenim Situacija glede medijske svobode v Sloveniji, ki ga je pripravil UKOM, tega pa je takrat vodil zvesti Logar. Kolaž laži in manipulacij! A tudi napredovanje v status ministra ga ni razbremenilo služiteljske in izvršiteljske vloge. Tudi ko je bil minister, je Svetu Evrope poslal depešo, zvarek, ki žali novinarje in medije. In ta, danes dialoški, Logar je takrat na seji odbora za zunanjo politiko DZ cinično in vzvišeno zabrusil, češ: »Kaj, kar piše, ni točno?« Potem pa pograbil svojo kurirsko aktovko in arogantno zapustil sejo. Tudi to je obraz potencialnega bodočega povezovalnega predsednika republike! Pirc Musarjeva bo v soočenjih morala rekapitulirati in volivce spomniti na Logarjevo lakajsko naravo v odnosu do Janše in Janševe politike. Obvezno tudi, da se brez izmikanja opredeli ne le do nasilnega ekscesa v zvezi z Niko Kovač (obsodba nasilja je pač rutina), ampak do sprevrženega Janševega večkrat ponovljenega relativiziranja tega dejanja nasilja.

Preboj Pirc Musarjeve v drugi krog je hkrati slaba in dobra novica za levoliberalno volilno telo. Slaba predvsem zato, ker je po svojem vrednotnem profilu, po svojem razumevanju mednarodne politike, socialne države in socialne pravičnosti zanj veliko manj enoznačna in univerzalno sprejemljiva, kot je bil Brglez. A po drugi strani je veliko bolj izvoljiva, kot bi bil tretjeuvrščeni. Ne vem, zakaj se je Kučan tik pred volitvami odločil, da izpostavi eno (bolj sporno in protislovno) kandidatko leve sredine. Sam mu v zapleteni situaciji nikakor ne bi svetoval opredeljevanja. Toda če je imel v mislih predvsem izvoljivost, je to upravičljivo. Brglez je simpatičen in prijazen mož, vendar njegov slog bolj sede v racionalno akademsko okolje kot v manežo političnega cirkusa.

A kakorkoli. Nič, kar je hiba Pirc Musarjeve, ni Logarjeva prednost. Tisto, kar je njena prednost, torej boj za ustavnost, boj za človekove pravice, boj za pravno državo, za medijsko svobodo, pa so stvari, pri katerih se je doslej Logar le razmeroma spretno izmikal opredeljevanju. Tokrat bo seveda drugače. Tudi če bi novinarji in mediji zatajili, ima Pirc Musarjeva vso možnost, da vrže rokavico in vsili Janšo in odnos do janšizma kot osrednjo temo.