Grega Repovž

11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Uvodnik

Uvodnik / Janševa zmaga

Čeprav so ankete javnega mnenja teden dni pred volitvami nakazovale spodobno prednost Nataši Pirc Musar pred zmagovalcem prvega kroga Anžetom Logarjem, v nedeljo zvečer, po zaprtju volišč, presenečenje ni izključeno. Anže Logar je namreč močan kandidat. To se zdi presenetljivo glede na zelo jasen odklon večine javnosti do stranke SDS, izkazan tudi na parlamentarnih volitvah letos spomladi. Logar je namreč dejansko drugi človek SDS, Janša le redko komu tako zaupa kot Logarju. Ob sebi ga ima ves čas in Logar mu enako zvesto stoji ob strani v dobrih in tudi slabih časih.

A Logarju je v tej volilni kampanji uspelo z zelo natančno niansiranimi izjavami ustvariti ločnico med njim in Janšo. Videti je drugačen, urban, moderen, celo svetovljanski, nič več ni aroganten, deluje celo skromen, na trenutke slehernik. Vse to počne izjemno nadzorovano, redko ga zanese v preteklo prevzetnost.

Dejansko pa ne gre za Logarja. Predsedniške volitve so za Janeza Janšo pomembna točka, nujna zmaga, ki jo osebno in politično potrebuje. To se je pokazalo na večer prvega kroga, ko se Janša v evforiji dobrega rezultata svojega kandidata ni zmogel zadrževati, čeprav je zelo očitno, da ima navodilo marketinških strategov, da naj se ne kaže niti oglaša, dokler traja kampanja. A zakaj je bil Janša tako evforičen? Ker to zmago res potrebuje.

Razlogov je več. Zmaga bi namreč SDS in Janšo osebno vrnila v prvi plan, sporočilo o moči SDS in njega osebno bi dobila celotna javnost. SDS poskuša z Logarjevo zmago ponovno dobiti legitimnost, izgubljeno na parlamentarnih volitvah.

Da je Logarjeva kandidatura nekaj, kar je zelo natančno izdelan projekt same stranke, je postalo transparentno šele v zadnjem tednu, ko se je v več medijih razkrilo, koliko svojih predstavnikov je stranka angažirala za volitve predsednika republike. In tudi denarja: ne samo, da ni kandidata, ki bi si zmogel privoščiti toliko plakatov, kot si jih je na papirju neodvisni Logar, dejansko danes nobena stranka – razen SDS – ne zmore tako razkošne kampanje.

Se zdi neracionalno, da SDS toliko investira v to kampanjo? Le na prvi pogled. Pri Logarjevi morebitni zmagi ne gre samo za mesto predsednika republike, ampak res predvsem za ponovno legitimiranje SDS, ki so ji aprila volivci večinsko sporočili, da jo zavračajo. Logar je za Janšo torej že politično izjemno pomemben. Ta zmaga, če jim uspe, bo dala zagon celotnemu konservativnemu volilnemu polu, nanj bo učinkovala podobno, kot je na levo volilno telo učinkovala zmaga na referendumu o vodi. Če zmaga Logar, bo Janša to prevedel v večinsko podporo SDS v javnosti.

To bo močno destabiliziralo vlado Roberta Goloba in celotno koalicijo, pa čeprav se zdi danes tako močna zaradi velikega števila poslancev. A vrnimo se k Janševemu osebnemu interesu pri morebitni Logarjevi zmagi. Njegova zmaga bo imela namreč zelo jasno sporočilo: vrnitev SDS na oblast je tudi po grobem porazu spet realna možnost. In prav to sporočilo potrebuje Janša. Potrebuje ga namreč tudi v vseh procesih, ki tečejo zoper njega na sodiščih, zlasti pa v procesu glede preplačanega zemljišča v Trenti. Zmaga Anžeta Logarja namreč v državo ne vrne zgolj možnosti vrnitve SDS na oblast – vrne strah in grozo, na katerih gradi Janša svojo politiko in s katerima posredno obvladuje tudi družbo. Strah pred maščevanjem, strah pred ponovnim prihodom SDS na oblast, ki nato vedno obračunava z vsemi, ki so se ji upali postaviti po robu, magari zgolj s tem, da so delali strokovno neoporečno. Ta strah Janša nujno potrebuje, ta strah ga že leta varuje pred sodnimi oblastmi, ta strah je tisti, s katerim se Janša kot edini človek v tej državi lahko izogne skoraj vsaki uradni pošti. Mar ni neverjetno: celotna Slovenija pač dobi v poštni nabiralnik sporočilo, da so prejeli uradno pošto, le Janša ne. Kaj nam to pove o tej družbi?

Ta strah – njegovo vrnitev – Janša nujno potrebuje osebno prav zaradi omenjenega sodnega procesa. Kot priznavajo sodniki in tožilci v neformalnih pogovorih: vsak slehernik bi bil v tem primeru že obsojen, Janšo pa je vsa pretekla leta tega procesa varoval strah sodnikov in tožilcev, zaradi katerega je proces tako počasi tekel.

A zakaj je možnost zmage Anžeta Logarja mogoča, čeprav je politični pol, ki ga predstavlja, na predsedniških volitvah dobil manj kot 45 odstotkov? Odgovor je Borut Pahor. Slednji je bil predsednik, ki je ves čas – zadržano, a vidno – zastopal stališča SDS. To se je izkazalo že v njegovem prvem mandatu, a je kljub temu dobil tudi drugi mandat. Prav Pahorjeva druga izvolitev na predsedniško mesto kaže, da so ob volitvah predsednika republike konservativni volivci aktivnejši. Drugi razlog, ki povečuje možnosti Anžeta Logarja, pa je zelo natančna kampanja SDS na družbenih omrežjih, katere namen je bil deaktivirati levo volilno telo oziroma volivce, ki bi Natašo Pirc Musar volili zgolj zato, da ne zmaga kandidat SDS, torej volivce, ki Nataše Pirc Musar v prvem krogu niso volili. Družbena omrežja imajo veliko moč, zlasti ko gre za negativno kampanjo – in kot se je izkazalo že v preteklosti, SDS pri tem nima zadržkov, še več, za to uporablja tuje profesionalce. Ta kampanja zoper Natašo Pirc Musar je zadnja dva tedna potekala izjemno intenzivno.

Čeprav se zdi, da gre zgolj za izbiro predsednice oziroma predsednika republike z omejenimi pristojnostmi, so zastavki res veliki. Zato je Janša v Logarjevo kampanjo tudi tako veliko vložil.