Komentar / Zlovešče leto

dr. Bogomir Kovač

6. 1. 2023  |  Mladina 1  |  Ekonomija

Slovenija stopa v leto 2023 z novo politično preobleko in starimi ekonomskimi problemi. V supervolilnem letu so se premešale karte na vseh političnih ravneh. Pisan venček levosredinskih strank je do tal porazil Janševo falango, droben politični obliž so desnici prinesle zgolj lokalne volitve. Ljudje so si z glasovanjem sami izborili izhod iz politične krize države in ideološke razklanosti družbe. Golobov meteorski politični vzpon leta 2022 je zgolj potrditev tega. Ekonomske razmere sta lani krojili energetska kriza in inflacija. Visoka rast in zaposlenost sta bili del postpandemijskega ekonomskega odboja, pa tudi globalnega preloma. Leto 2023 bo zato čas trdega ekonomskega pristanka, konec sejanja volilnih političnih iluzij. Stagflaciji se bo v Sloveniji težko ogniti, naraščajoče politično nezadovoljstvo bo krojilo predvsem zdravstvo. Politični kapital Golobovih hitro kopni. Ne bo ga spodjedla parlamentarna demokracija, temveč politična legitimnost. Ulica je Goloba ustvarila v nekaj mesecih, v letu ali dveh ga lahko tudi pokoplje.

Leto 2022 je bilo politično in ekonomsko zavajajoče. Ekonomska podoba države je bila pri vseh osrednjih kazalcih pomirjajoča. Močno gospodarsko okrevanje v drugi polovici leta 2021 se je nadaljevalo tudi v letu 2022. Odboj gospodarske rasti je bil med najvišjimi v EU. To je stara značilnost našega majhnega odprtega gospodarstva. Pomagali sta predvsem sprostitev notranjega povpraševanja zaradi akumuliranega varčevanja in danajska predvolilna politika Janševe vlade. Visoko, več kot petodstotno gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost sta kazila visoka inflacija in zadolževanje države, skopnel je tudi tradicionalni presežek plačilne bilance. Toda energetska kriza, vedno višji stroški poslovanja in hitro poslabšanje pogojev financiranja so hitro obrnili pozitivne trende navzdol. Slovensko gospodarstvo je doživelo zasuk v prihajajočo recesijo že konec leta 2022.

Leto 2023 nastaja na preseku gospodarske recesije in izjemne finančne intervencije nove vlade. Gospodarstvo in prebivalstvo potrebujeta finančno pomoč države, ekspanzivna fiskalna politika je nedvomno pravo vladno orodje. Toda monetarni ukrepi ECB gredo v drugo smer, zategovanje monetarne politike dviguje obrestne mere in draži zadolževanje. Načrtovani proračunski izdatki leta 2023–2024 so največji v ekonomski zgodovini države, tudi načrtovani proračunski primanjkljaj je visok, zadolževanje pa bo zaradi višjih obrestnih mer dražje. Fiskalnega manevrskega prostora za nove šoke ni več in tu bo prva težava vlade v novem letu. Že koalicijska pogodba je brez jasnih fiskalnih okvirov in očitno se fiskalne iluzije te vlade nadaljujejo. Ekonomski pogled v leto 2023 zato ne prinaša dobrih novic. Slovenija bo doživela razmeroma dramatičen padec rasti za 4–5 odstotnih točk glede na leto 2022, verjetna jo čaka celo negativna gospodarska rast. Inflacija ostaja inertna in visoka, bližje 10 odstotkom, čeprav so napovedi nižje. Stagflacija bo torej težak, toda realen okvir poslovnih sprememb.

Rast gospodarstva bo v letu 2023 poganjala predvsem vlada in ne zasebna potrošnja, skupaj z evropskimi sredstvi. Treba bo skrbno izbirati med strateškimi prioritetami in ciljanimi ukrepi, fiskalna pojedina zadnjih dveh let se končuje. Vlada bo morala najti dodatne proračunske vire in omejiti porabo, selekcionirati investicije, spodbuditi pritok evropskih sredstev. In to v razmerah stagflacije, ko bo morala sproti reševati probleme energetike in tehnološke prenove gospodarstva na eni ter zdravstva, pokojnin in socialne oskrbe prebivalstva na drugi strani. To bo leto, ko bodo v težavah tudi elitne panoge slovenske industrije in bo očitno helikoptersko razmetavanje denarja v zdravstvu edino vladno zdravilo. Fiskalna politika bo skratka ekonomsko merilo njene politične uspešnosti.

Leto 2022 je ponovno razkrilo, da imamo v tej državi težave s politično-ekonomskim razumevanjem razmer. Eno je dinamika rasti, nekaj drugega strukturna neravnotežja. Eno so politične obljube in želje glede sprememb, nekaj drugega vedno večja in težje obvladljiva sistemska protislovja. In nazadnje nam manjka sposobnosti političnoekonomskega inženiringa, vodenja in menedžiranja sprememb. Zato imamo težave s strategijami trajnostnega razvoja, večnim reformiranjem družbenih podsistemov, naraščanjem političnega populizma. Ko začno v družbi razpadati tako vitalni podsistemi, kot sta recimo energetika in zdravstvo, potem tudi menjava oblasti ne prinaša samodejnih odrešitev. Kar se je kvarilo desetletja, ni mogoče popraviti čez noč, sistemskih reform ne morejo rešiti nove institucionalne improvizacije. Potrebujemo veščo kombinacijo kratkoročnih rešitev in dolgoročnih sprememb. In prav tu tiči ključen problem Golobove vlade v letu 2023.

Politična normalizacija, nekakšna »družbena sproščenost«, naj bi veljala za največji dosedanji dosežek nove vlade. Vsekakor si bo morala v letu 2023 politično legitimnost šele izboriti, za zdaj živi od pričakovanj in zaupanja ljudi. Čakajo pa nas vroči meseci protestov in stavk za višje plače, za reševanje temeljnih zdravstvenih pravic, za uresničenje političnih obljub. Levosredinske vlade nimajo političnih vernikov in gorečih zagovornikov, vedno znova se morajo dokazovati in potrjevati. Golob je doslej izpeljal predvsem politično koncentracijo moči, tako kot sredi devetdesetih Drnovšek. Toda leto 2023 zahteva veliko več, obvladovanje kriznega menedžmenta države. To bo konceptualno, strateško in z vidika načina vodenja ključni kazalec njegove politične zrelosti.

Vlada bo morala dokazati ekonomsko zrelost, Golob pa opraviti izpit iz politične razsodnosti. Dosedanji ukrepi in napovedi niso ravno obetavni, politična nervoza zato narašča. Ciljno vodenje in rezultati štejejo enako v biznisu in politiki. V obeh primerih jih morate upravičiti in doseči.