Komentar / Hudič na Gregorčičevi

Vlado Miheljak

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Dva leva

»Mislim, da je zdaj res vrag odnesel šalo, in ne moremo se več politično preigravati, kdo je za in kdo je proti. Mi bomo dali naše rešitve na mizo in iskali konsenz. Kdor bo želel, se bo pridružil, kdor ne bo želel, je to njegova stvar.«
— Robert Golob razume vztrajanje pri koalicijski pogodbi kot hudičevo delo (TVS, 17. 1. 2023)

»… to se nam dozdeva kot napovedano zvijanje rok majhnim koalicijskim strankam, da pristanejo na nekaj, česar morda ni v koalicijski pogodbi.«
— Dušan Keber o skritem kurikulu koalicijskega usklajevanja (TVS, 17. 1. 2023)

»Verjamem, da se boste znotraj koalicije lahko tudi razšli pri dobrih rešitvah. Slutim, kaj bi lahko bile, in vem, kaj bi bile lahko dobre rešitve tudi s strani predsednika dr. Roberta Goloba, da ne bo podpore. Tu mi ponujamo roko.«
 — Poslanec NSi Jožef Horvat meni, da imajo za izganjanje koalicijskega hudiča najboljše reference krščanski demokrati (TVS, 17. 1. 2023)

»Kot so nam povedali v Gibanju Svoboda, premier Robert Golob ne bo šel na pogovor k poslancem SD o vlogi Socialnih demokratov pri odstopu zdaj že nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Po navedbah v največji vladni stranki lahko Socialni demokrati, če imajo na omenjeno temo kaj povedati, to storijo na sredinem koalicijskem vrhu.«
— Premier Golob meni, da ni odprtih vprašanj, če se o njih ne pogovarjaš (N1, 17. 1. 2023)

Zdi se, da bi lahko ime velikega manipulatorja iz SDS vpeljali kot novo mersko enoto za politično lažnivost: en grims. Denimo, Janševo zagovarjanje prepisovanja govora od nekdanjega britanskega premiera Blaira (nismo največji, nismo najmočnejši ...), češ da sta se oba zgledovala po Masaryku (kar preverjeno in evidentno ni bilo res), bi bilo zaokroženo vredno okoli 2,5 grimsa. A novo politično meroslovje premore, žal, še eno mersko enoto. In sicer za samozazrtost, samoprepričanost, za ego, velik kot butalske buče: en golob. Ne vem, ne poznam sedanjega premiera, a daje vtis, da ga ta, kot se ljudsko reče, ego dviga v takšne višave, da proizvaja zelo nevarno vrtoglavico.

Da bo Golobova koalicija naletela na številne težave, na pravo minsko polje, je bilo pričakovati. In ta pričakovanja so se potrdila, ne nazadnje s tremi propadlimi in napovedanimi novimi referendumi, pa interpelacijami, ustavnimi presojami itd. Da pa bo Golob največja težava sam sebi, le nismo pričakovali. Na trenutke se zdi, da bi padec ali skok iz lastnega ega v globino pomenil za Goloba gotovo politično smrt. In v teh dneh je v rekordno kratkem času pred tem, da mu zdaj zdaj lahko zdrsne. Ne le, da s političnim samomorom prehiti vse druge nove obraze, ampak da prehiti celo samega sebe. Tega si ne želimo in jasno nam je, da sedanje koalicije ne ubija kritično pisanje funkcionalno polpismenih in zmerno bistrih »desnih publicistov in novinarjev«, ampak tiste civilne družbe in publicistike, ki sta izumili zmagovito predvolilno formulo, ki sliši na ime Golob. A kaj storiti? Če bosta še naprej gladili njegov ego, se bo še bolj odmaknil od realnosti, če ga bosta kritizirali, bo to bistveno prispevalo k njegovi politični smrti. In k vračanju janšizma na sceno. To je prekletstvo »levoliberalne« kritike. Od vedno.

Golob je seveda prepričan, da se je izumil in naredil sam. Če je na začetku morda še vedel ali se vsaj pretvarjal, da ve, kako je nastala zmagovita koalicija, je sedaj pozabil. In ta amnezija bo na koncu lahko velika polomija celotnega projekta vračanja Slovenije iz janšističnega objema v relativno normalnost.

Seveda težke, podedovane razmere v zdravstvu, v osrednjih medijih, nesramno razmetavanje denarja iz državne blagajne za vse mogoče, celo za digitalne bone, sami po sebi niso bili dobra popotnica za novo vlado. A vse skupaj je zanemarljivo v primerjavi s težavami, ki so jih v vladni koaliciji sami proizvedli. In rezultati se že kažejo. Po zadnji meritvi Ninamedie za Dnevnik je vlada prvič od velike zmage v inventurnem primanjkljaju podpore. O. K. Sama razlika za zdaj ni šokantna. Šokanten pa je trend. Vsak, ki se ukvarja z raziskovanjem političnega javnega mnenja, ve, da je podporo težko premakniti. Je kot mirujoči vagon, ki ga nekaj močnih mož ne premakne, a ko se enkrat vendarle premakne, ga lahko majhen otrok poriva naprej. In tudi politična podpora začne padati po inerciji; trend vztraja tudi, ko ne dodajamo novih negativnih dejstev.

Ne vem, ali so koalicijski partnerji že vklopili alarme, a zdi se, da je zdaj čisto zadnji trenutek, da kaj naredijo, da rešijo koalicijo in ne nazadnje Slovenijo pred vrnitvijo v stanje, v kakršnem smo bili pred aprilom 2022 in katerega posledice čutimo še danes. Ne verjamem v velike politične zarote. Svet in pamet politikov sta veliko bolj elementarna in banalna. Pač, Golobovo sklepanje je enostavno: Levica in SD znata biti nadloga, če bosta vztrajali pri koalicijskih zavezah, zato je smiselno narediti ovinek čez težave. S čim ali kom? Kajpak z NSi. To pa je, glede na izkušnje z NSi, kot da bi požar gasil z bencinom. No, ne verjamem, da bi se kaj takega zares lahko zgodilo, a če se slučajno bo, potem lahko že zdaj s precejšnjo verjetnostjo napovemo, da je Golob plesal eno samo poletje. Da bo poletje 2023 dočakal na borzi dela.