Komentar / Za prgišče evrov

Bernard Nežmah

20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Pamflet

Na občnem zboru sodniškega društva konec prve dekade meseca so govorci izrekali, da so jezni nad višino svojih plač. In potem je kot deus ex machina na oder priletel premier Robert Golob, ki jim je povedal, da se je odločil, v naslednjem stavku glagol spremenil v množinski – smo se odločili, da od prvega januarja sprejmemo dodatek za vse sodnike in tožilce v višini 600 evrov, le da še ne vemo, v kakšni formi bomo to izpeljali.

Časovni nesmisel, če je bilo to že poprej sklenjeno, zakaj tega ni istočasno sporočila vlada in bi sodnikom prihranila čas, saj jim ne bi bilo treba romati na občni zbor jeznih, ko pa je bila nagrada že sprejeta. Si je predstavljati, da se pred parlamentom zberejo šolniki na velikem protestnem mitingu, na govorniški oder pa se povzpne predsednik vlade in jim pove, da imajo že od začetka meseca višje plače???

A po premierovem šovu med sodniki se je zgodilo presenečenje – nihče med ministri ni nič vedel o vladnem sklepu o sodniškem dodatku. Kako je Robert Golob delil nagrade v firmi GEN-I, ni dosti znanega, vse ima status varovane poslovne skrivnosti, tudi razlogi, zakaj je novinarki Vesni Vuković nakazal sanjskih sto tisočakov. Njegovo rokohitrstvo pri prestavljanju denarja se je izkazalo kot nezdružljivo s funkcijo predsednika vlade, namreč tudi gasilcem je ob velikem požaru obljubil lepo denarno nagrado, a potem od nje ni bilo nič, saj mora vlada poslovati skladno z zakoni države in ne podjetja GEN-I. Preprosto, njegova napoved sodniškega dodatka je eklatantno kršenje postave. In kdo je varuh zakonitosti, ta, ki presoja o kršitvah zakona? Jasno – sodniki. In kako se je na premierove besede odzval sodniški cvetober? Je k mikrofonu pristopil vrhovni sodnik in dejal: lepo, samo povejte, po kateri uredbi ste nam namenili teh šest stotakov? Nasprotno – doživel je bučen aplavz. Duh dvorane si je mislil: samo, da smo dobili dodatek, njegova pravna utemeljitev pa nas res ne zanima. Zlobni glasovi so takoj pomislili, kolikokrat po 600 evrov so prinesli Balkanski bojevniki, da jim v zameno izvedejo proces, ki bo po naključju žal zastaral.

Po molku sodeč se tudi šef KPK dela, da ni ničesar videl ne slišal. Gospod Golob, katere posle v energetski firmi preganja kot kaznivo dejanje tožilstvo in bo o zadevi odločalo sodišče, je osebno, ne kot glasnogovornik vlade, tožilcem in sodnikom obljubil krepak plačni dodatek. Si je torej mož z dejanjem s svojega položaja kupil pravosodno naklonjenost? Stvar ni nedolžna, za istim odrom se je še pohvalil, da tega prejšnji premieri niso naredili, celo ta, ki je bil iz pravniških vrst, ne; misleč na Mira Cerarja ml. Jaz, Golob sem edini, ki vam prinašam občutno povišico. No, bo zanimivo videti, ali bo to kot korupcijsko zlorabo oblasti prepoznal Robert Šumi.

A predsednik vlade ima smolo, saj so televizijska poročanja gledali tudi cariniki, gasilci, policisti, vojaki, upokojenci in kulturniki, ki tudi zase terjajo povišice. Logično in upravičeno. Ali zdaj teka od enega do drugega shoda in gasi jezo enim s 50, drugim z 200, tretjim s 300 dodanimi evri? Nak, naenkrat je poniknil in se ne odziva. Pač, zamenjal je fronto in napovedal reformo zdravstva. Ni odstavil ministra, mu je pa vzel pristojnosti, za novega vodjo strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema je osebno postavil kirurga Erika Breclja, obenem pa razglasil, da bo on vrhovni vodja reforme. Gospod Golob ima očitno težave s spominom: ob konstituiranju vlade je razglasil, da bo urejanje zdravstva njihova poglavitna naloga. In minister Danijel Bešič Loredan je takoj pristopil k delu, odstavil svete večine bolnišnic, ki jih je napolnil z eksperti GEN-I in v naslednjega pol leta z vso vnemo vodil svoj resor, tako da ga je premier pred novim letom celo pohvalil, da mu popolnoma zaupa in ga pri tem občuduje. Še več, po stotih dnevih vlade je na vprašanja novinarjev, če jim kaj ni uspelo, izstrelil – vse lepo teče, zgolj vodstva RTV SLO nam ni uspelo zamenjati. Reformiranje zdravstva je doslej teklo zgledno, zdaj pa je po čudežu spregledal, da se je v vsem motil. In zdravilo? Za nadupravitelja zdravstva je postavil samega sebe. Nepojmljivo. Ko direktor nogometnega velikana Reala ni bil zadovoljen z uspehi kluba, ni osebno prevzel nadzora nad treningi, ampak je nastavil novega trenerja.

Medtem ko predsednik vlade Golob pada iz absurda v absurd, njegov politični mentor Zoran Janković nima omembe vrednih težav. Ko se zoper njegov zloglasni projekt CO uprejo lastniki zemljišč, pošlje nad njih policijo. Ta pri tem poškoduje protestnika dr. Aleša Mrzela, kar za nestrokovni poseg oceni celo policijska komisija. A župan je lahko miren. Pretepenega protestnika ne povabijo v Odmeve nacionalke niti mu ne dajo besede v osrednjih medijih. Junaška STA o incidentu denimo sploh ni poročala. Pač pa o ranjenem borcu za pitno vodo spregovori Janković na tiskovki, ko ga diskvalificira, da je doktor, pa nagaja.

Ko je mesto začelo drakonsko sečnjo Rožnika, se s protesti upira skupina meščanov. Navedejo serijo močnih protiargumentov, na katere župan odgovarja – mi bomo to izpeljali, oni pa imajo pravico, da protestirajo. Politik, ki glasovom nasprotnikov niti prisluhniti noče. Žal pa tega ne vzamejo zares Mladi za podnebno pravičnost in njihovi sotrudniki, ki vztrajajo le pri besednih demonstracijah. Pri okoljskih uporih se je potrebno združevati: gradnja kanala CO nad zajetjem pitne vode je tudi okoljska devastacija mesta, a borcev proti sečnji na Rožniku ni bilo videti na protestih kmetov na Ježici.