Komentar / Koristi od rdeče zvezde
Zakaj rabimo Muzej slovenske osamosvojitve?
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi muzealsko obravnavanje slovenske države. Ko je ministrica Asta Vrečko napovedala usodno razpustitev, je utemeljevala, da je premajhen in kadrovsko prešibek, da ga je treba priključiti večjemu muzeju. Argument, da je treba institucije združiti, da bi bolje delovale, je malo prej podrla njena vlada, ko je trdila, da mora za boljše delovanje povečati število ministrstev! Hkrati pa je to edini muzej v slovenski moderni zgodovini, ki ga je vlada ukinila. Dotlej je vedno veljalo, da so muzeji narodno bogastvo, ta muzej pa je narodno zlo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je prinesla veselje tem, ki pravijo, da so ukinili muzej, ki je bil namenjen opevanju osamosvojiteljev, kot so Peterle, Rupel, Janša, Bavčar in Kacin, in da je s tem onemogočena privatizacija nacionalnega spomina. Pogled, ki predpostavlja, da za simbolni spopad s peterico zlih lahko žrtvuješ tudi muzealsko obravnavanje slovenske države. Ko je ministrica Asta Vrečko napovedala usodno razpustitev, je utemeljevala, da je premajhen in kadrovsko prešibek, da ga je treba priključiti večjemu muzeju. Argument, da je treba institucije združiti, da bi bolje delovale, je malo prej podrla njena vlada, ko je trdila, da mora za boljše delovanje povečati število ministrstev! Hkrati pa je to edini muzej v slovenski moderni zgodovini, ki ga je vlada ukinila. Dotlej je vedno veljalo, da so muzeji narodno bogastvo, ta muzej pa je narodno zlo.
A pustimo sedanjost in pomislimo, ali so bila leta 1989-1991 res tako usodna. Kaj če so o državi sanjali in jo ustvarjali že desetletja prej? Julija 1971 je imel sejo vrh SZDL, ki jo je časnik Delo ovekovečil – Začenjamo razpravo o slovenski državi. Visoki funkcionarji komunistične partije Janez Vipotnik, Sergej Kraigher, Stane Kavčič in tudi Milan Kučan, so lansirali idejo o republiki kot državi, in tako so časniki prinašali naslove: Ustavna komisija o slovenski državnosti, Predsedstvo republiške skupščine bo vršilo funkcijo predsedstva države. Jasno in nazorno so postavljali koncept Jugoslavije kot skupnosti republiških držav. Seveda ne sami, hrvaška voditeljica Savka Dabčević Kučar s parolo Državnost republik je dejavnik moči SFRJ, šef srbskih komunistov Marko Nikezić pa s krilatico Oblikovanje lastne nacionalne države je bistven element družbenega razvoja vsakega naroda v Jugoslaviji.
Zakaj potem že leta 1971 nismo imeli slovenske države v jugoslovanski konfederaciji? Predsednik Tito, ki je poprej podpiral te ideje, je spremenil kurz in zabičal, da bo Jugoslavijo vodila zveza komunistov v duhu samoupravljanja in ne etatistični republiški vrhovi. In v hipu je iz govorov slovenskih komunistov izpuhtela sintagma slovenska država. Muzej in zgodovina bi vsekakor morala šteti to obdobje kot poskus afirmacije slovenske države, ki pa so se mu njegovi akterji odpovedali zato, da bi ne nasprotovali državnemu poglavarju.
Na las podobno letu 1991, ko sta jugoslovanski premier Ante Marković in armadni vrh zapretila poskusu slovenske osamosvojitve z vojsko in jo potem poslala nad Slovenijo. Ideja osamosvojitve ’71 je presahnila v momentu, ko ji je nasprotoval Tito s svojo vojsko, medtem ko je bila leta ’91 tako odločen politični projekt, da ga je slovenska oblast izpeljala. Proučevanje osamosvojitve seveda ne bi komunistov iz ’71 razglasilo za bojazljivce, pač pa bi poiskalo arhivske dokumente in iz pogovorov s še živečimi akterji rekonstruiralo duh tistega časa.
Čeravno Golobova vlada oznanja, da se ukvarja s sedanjostjo in ne s preteklostjo, pripravlja Gibanje Svoboda zakon o prepovedi simbolov totalitarnih režimov. Bodo udejanili resolucijo evropskega parlamenta in prepovedali poveličevanje nacističnih, fašističnih in komunističnih simbolov? Nak, zakon so iniciirali v Zvezi združenj borcev NOV, ki bi zakonsko sankcionirali uporabo fašističnih in nacističnih insignij. Kaj pa rdeča zvezda? Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan to zavrača, ker pravi, da je rdeča zvezda simbol, ki ni simbol komunizma ampak NOV. Ne le, da bi tak zakon, ki bi ne sankcioniral komunističnih simbolov, pomenil kopijo Putinove zakonodaje, gospa ministrica žal ne pozna zgodovine. Poboje nad vojnimi ujetniki v Kočevskem rogu so vršili odredi z rdečo zvezdo na čelu, navsezadnje - še v osemdesetih so vzhodnoevropske begunce, ki so bežali v Italijo, na meji streljali kot zajce jugoslovanski vojaki z rdečo zvezdo na čeladah. Razformirani Muzej osamosvojitve bi lahko vseeno povabil ministrico Švarc Pipanovo na poslednji obisk in jo popeljal skozi zbirko fotografij junijske vojne ’91, ki prinaša tudi podobe jugoslovanskih vojakov, ki se z orožjem borijo proti slovenski državnosti z rdečo zvezdo na glavah.
Slavilci NOV in komunizma pa ne ostajajo le pri mladostnih idealih, ampak imajo resne težave s pojmovanjem stvarnosti, prava in pravičnosti. Ljubljanski župan je tako sklenil dodeliti posebno denarno nagrado direktorici ZD Ljubljana in njenemu aparatu, čeravno ta vodi zdravstveni sistem, kjer je skoraj 15 tisoč meščanov ostalo brez svojega zdravnika. Pred popolnim razpadom je prestolnico rešil šele minister Danijel Bešič Loredan z vpeljavo ambulant za neopredeljene. Zgražanje nad Jankovićevo nagrado za ljubljeno direktorico je reaktiviralo tokrat stranko Piratov, ki je objavila niz anonimnih pričevanj o samopašnosti direktorice. Ki jih niso pobrali iz etra, ampak so jih dobili na ministrstvu za zdravje, kjer so pred meseci uvedli nadzor nad delom ZD LJ. In zdaj čudo? Ko so časnikarji o tem pisanju povprašali Bešič Loredana, je ta pred mikrofoni utekel s tako bliskovitim korakom, da mu niti mlade novinarke niso mogle slediti. Minister, ki je uvedel izredni nadzor, zdaj noče niti pojasniti, kakšen je njegov rezultat.
So se pa zadnjič na gradbišču Roga z ogljikovim monoksidom zastrupili štirje delavci; v soboto zvečer, ko dela po pogodbi z mestno upravo sploh ne bi smela potekati. So se zglasili inšpektorji, ki so kaznovali gradbeno podjetje, ker ni poskrbelo za zdravstveno varnost zaposlenih, je intervenirala inšpekcijska služba, ker so dela potekala po peti uri popoldne, kar krši pogodbo? Goran Lukić iz delavske svetovalnice je odkril, da delavci na gradbišču Ilirija delajo tudi ob nedeljah, kar pogodba prepoveduje. In župan? Zoran Janković pravi, da se tako pač gradi, da je njemu vse OK.
Za politika, ki časti NOB in rdečo zvezdo, zakoni ne veljajo in zoper njega inšpektorji ne ukrepajo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.