Komentar / Tihotapci diplom

Heni Erceg

10. 3. 2023  |  Mladina 10  |  Hrvaška

Zadeva se imenuje Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje, je ena od številnih birokratskih tvorb in se ukvarja s preverjanjem diplom, magisterijev in doktoratov iz tujine in odločanjem, ali bodo na Hrvaškem veljavni ali ne. Včasih jim veljavnosti tudi ne prizna, odvisno od tega, od kod vloga za nostrifikacijo prihaja. Za tale primer vem iz prve roke: T. E. je vložila zahtevek za nostrifikacijo magisterija, pridobljenega na ugledni ameriški Univerzi Yale, agenciji plačala zajeten znesek, ker morajo tudi njeni uradniki od nečesa živeti, neposredno z Yala so poslali prepis dokazila o opravljeni magistrski diplomi, a je tako rekoč še isti hip prispel odgovor, da tam pridobljeno znanje in tamkajšnji dveletni trud nista vredna piškavega oreha. Magisterij se torej ne prizna, doseženi naziv je na ravni univerzitetne diplome. Sporočilo v napadalnem – kaj me sploh nadlegujete! – tonu je poslala neka uradnica te velepomembne ustanove. Sicer pa – ok, gospa tega res ni rekla – »če bi magisterij opravili v Bosni in Hercegovini namesto na nekem Yalu, bi vam ga brez težav priznali«.

Res je, v dokaj kratkem času je agencija priznala vsaj 1100 diplom s šestih zasebnih bosansko-hercegovskih univerz, ki jih zdaj tamkajšnje tožilstvo preiskuje zaradi suma izdajanja lažnih diplom; aretirali so že deset ljudi. Samo eden od posrednikov pri trgovanju z lažnimi diplomami je zaslužil 30 tisoč evrov, presojo veljavnosti na Hrvaškem pa je opravila ravno Agencija za znanost in višješolsko izobraževanje, ki je od leta 2004 do lani priznala kar 14.468 diplom z različnih, večinoma zasebnih univerz v BiH. To so univerze v Mostarju, Banjaluki, Doboju, Travniku … vse z zvenečimi imeni kot Prometeja ali Evropska univerza v Brčkem ali še ena, ki jo prav tako preiskujejo, iz mesteca Bosanski Novi, ki nosi veličastno ime Panevropska univerza Apeiron! Ta pavlihovska zmes balkanskih lopovov in grških filozofov se je prometejsko razžarevala po istem mafijskem postopku: »študent« se je obrnil na posrednika na »univerzi« v katerem izmed bosanskih mest, lahko je bil navaden referent ali sam rektor, ta je antedatiral datum vpisa, vpisale so se lažne ocene pri izpitih in – hop! – človek je imel v desetih dneh v žepu diplomo.

»Univerza« v Prijedoru ima prostore nad prodajalno avtomobilskih delov, diplome pa so kupcem, kot je pokazala preiskava, izdajali tudi na bencinskih črpalkah. Seveda so bili ti predvsem sorodniki politikov, toda na Hrvaškem je število priznanih lažnih diplom neusmiljeno naraščalo, med tem »visokošolsko izobraženim« kadrom so številni direktorji javnih in županijskih služb, celo predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške. Brez teh kupljenih diplom, ki jih je priznala Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje, na Hrvaškem ne bi mogli zasesti visokih položajev, h katerim kakopak sodi tudi ustrezno visoka plača. No, to pa še ni vse. Da so nekatere od univerz v BiH pridobile licenco, imajo največ zaslug prav hrvaški znanstveniki. Tako je neki strokovnjak, agronom iz Zagreba, ki je ocenjeval Univerzo sodobnih znanosti v Mostarju, v mnenju navdahnjeno razpredal o domovini in zemlji – »dediščini in daru Stvarnika« – in dodal, da je »v zemlji začetek in v zemlji je konec …«, še posebej, če je zemlja etnično čista, hrvaška! Za akreditacijo Mednarodne univerze v Travniku pa je poskrbel profesor zgodovine z ene od hrvaških univerz, ki mu sicer niso podelili naziva izrednega profesorja, češ da »njegovo delo ni znanstveno in da z njim škoduje zgodovinopisju v celoti«. Prav to travniško univerzo je ocenjeval tudi sedanji prorektor za znanost na Univerzi v Mostarju, ki ji Hrvaška namenja precejšnja proračunska sredstva iz hvaležnosti, ker je edina univerza zunaj države, kjer predavanja potekajo izključno v hrvaščini.

Ker je hrvaška vladajoča stranka še vedno izjemno občutljiva za »svoja« etnična ozemlja v Bosni, je razumljivo, da je diplome z bencinskih črpalk domača Agencija za znanost in visokošolsko izobraževanje z lahkoto in hitro priznavala, saj gre za javno ustanovo, katere člane, ki jih ni malo, imenuje hrvaška vlada. Tako so se lastniki lažnih diplom, magisterijev in doktoratov z bosanskih špiritovk – Prometeja in Apeirona – množično zaposlovali v hrvaških državnih in javnih ustanovah. Poleg »diplome« so potrebovali le še člansko izkaznico HDZ in nostrifikacijo Agencije za znanost in visokošolsko izobraževanje.

Se je potem sploh treba spraševati, kakšne so kvalifikacije ljudi, zaposlenih v hrvaških ustanovah? Ali komu laže otožni premier, ko trdi, da Hrvaška sodi med 15 najboljših evropskih držav? Čeprav porazni podatki dokazujejo, da smo po indeksu korupcije na visokem 57. mestu, da je naša največja univerza, zagrebška, uvrščena na 1500. mesto med 1800 univerzami, tako da se zdi, da je popolnoma vseeno, ali študirate na Hrvaškem ali odidete do najbližje črpalke v BiH in tam kupite diplomo. Trg dela je tako ali tako omejen večinoma na turistične storitvene dejavnosti, pri katerih je izobrazba samo nepotrebno breme, in na dobičkonosne zaposlitve v neskončni množici javnih in državnih služb.

Tako torej T. E. ni uspelo nostrificirati magisterija z Yala, ker je konkurenca prehuda, tema – vojni zločini nad srbskimi civilisti v devetdesetih letih – pa je, to morate priznati, bogokletna in sumljiva. Zato jebeš Yale! Bencinska črpalka v Brčkem ni le bliže, ampak je tudi cenejša.