Grega Repovž

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Uvodnik

Uvodnik / Kdo je na drugi strani?

»Kasneje sem izvedela, koga vse so te zavarovalnice plačevale. Kakšne sponzorske in reklamne akcije so bile, da so spodkopale tudi mojo reformo. Imamo denar, lahko te uničimo. Zakaj to počneš zadnje leto, raje uživaj – vse to sem poslušala.«
—Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje v Cerarjevi vladi

Še nobeni vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v resnici sploh ni zavarovanje. Dejansko so tri zavarovalnice zgolj inkasantska služba, ki pobira denar od prebivalcev in ga nato nakazuje javni zdravstveni zavarovalnici ZZZS, pri tem pa si obračuna svojo provizijo. Vse skupaj je blef, to ni zavarovanje, le zelo dobro izdelan privid, da gre za dejanske zavarovalne storitve.

A treba je biti natančen: ne da še nobeni vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zavarovanja, nobeni levi vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zavarovanja. Desne namreč nikoli niso ukinjale tega zavarovanja. Janez Janša in Matej Tonin nimata nobenih težav z dopolnilnim zavarovanjem. In to je že prvi odgovor na vprašanje, kdo je na drugi strani. Vzajemna, glavna zavarovalnica na področju dopolnilnega zavarovanja, ima ves čas zaveznika. Dva. SDS in NSi. A tudi to ni dovolj natančno: v vsakem parlamentarnem sklicu in v vsaki vladi je imela Vzajemna zaveznike. Poslance in ministre in visoke državne uradnike. Kako to?

Govorimo o zdravstvu. Ko govorimo o zdravstvu, se je treba spomniti, da govorimo na primer tudi o tem, da se je Janez Janša z družino vozil na jahtah velikih zdravstvenih dobaviteljev. Da z njimi igra golf v eksotičnih krajih, ki jih večina Slovencev ne bo nikoli videla. A vsega tega javnost ne bi vedela, če ne bi fotografije s teh srečanj na jahtah prišle v javnost v nekem ločitvenem sporu. Čisto nič ne bi vedeli o tem.

Kaj ima s tem dopolnilno zdravstveno zavarovanje? Zakaj navajamo Janševe izlete na jahtah zdravstvenih mogotcev, ko pa imamo vendar danes vlado Roberta Goloba? Da bi pokazali na to, da je pomembno razumeti, kdo je na drugi strani, kdo vse je na drugi strani.

Kdo je torej Vzajemna? Kdo so ljudje, ki dejansko stojijo za njo? Vzajemna je namreč zavarovalnica, ki dejansko vodi celotno igro, ki očitno operira na ravni, ki je zunaj predstav večine prebivalcev Slovenije. Zakaj to pravimo? Ker je preprosto preveč ministrov v sodobni Sloveniji v trenutku, ko so se dotaknili dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odstopilo. Tomaž Gantar je bil minister za zdravje v vladi Alenke Bratušek in je odstopil zaradi pritiska lobijev, kot je sam povedal. Njegova naslednica Alenka Trop Skaza je prav tako odstopila zaradi pritiskov nanjo in na njeno družino. Oba sta odstopila, potem ko sta nakazala, da nameravata poseči v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Nikoli ne bomo izvedeli, zakaj je odstopil prvi zdravstveni minister v Šarčevi vladi Samo Fakin. A tudi on je izjavil: »Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo teh zavarovalnic, ni veliko, ocenjujem, da jih je okoli 4,5 milijona. Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil.« Kdo in kaj je torej Vzajemna, zaradi katere se poslanci premislijo in glasujejo proti svoji stranki, včasih si premisli kar celotna stranka (na primer SAB leta 2020), kaj je torej Vzajemna, zaradi katere ministri doživljajo diskvalifikacije in pritiske, odstopajo, kaj je torej Vzajemna, zaradi katere je ne nazadnje na koncu padla vlada Marjana Šarca?

Vzajemno je ustanovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. A za sladkimi besedami o tem, da bo to vzajemna družba, ki jo bodo upravljali sami zavarovanci (torej vsak, ki ima sklenjeno zavarovanje), je bil dejansko zelo natančen načrt. Šlo je za preusmeritev javnih sredstev v roke zasebnikov pod krinko, da gre za družbo v lasti zavarovancev. Ko se je vlada Janeza Drnovška tega zavedela, je bilo že prepozno – vse skupaj je bilo tako spretno zapakirano, hkrati pa je prinašalo denar v javno blagajno, da nihče ni znal več poseči vanjo. Poleg tega pa so za predsednika uprave postavili takrat izredno ugledno osebo – nekdanjega guvernerja, uglajenega in modrega moža, Franceta Arharja. Dejansko je bil Arhar zlorabljen, bil je paravan, za katerim so izpeljali največjo legalizirano odtujitev javnih sredstev v sodobni zgodovini, ki traja še danes. Arhar tega sicer ni nikoli priznal.

Sledilo je burno obdobje, zavarovalnico je nekaj časa vodila tudi zgoraj omenjena Milojka Kolar Celarc. A nato se je zgodil ponoven obrat, Milojka Kolar Celarc je bila zamenjana, od takrat pa vodi družbo anonimni človek, ki se ne izpostavlja, Aleš Mikeln. A kdo ga je tja postavil? Kdo so ljudje, ki dejansko stojijo za Vzajemno? Kdo so ljudje, ki bodo v naslednjih mesecih poskušali zamajati koalicijo in zlomiti vlado Roberta Goloba? Dejansko gre za čudno združbo, ki je zbrana v na videz nepomembni Štajerski gospodarski zbornici. A le na videz nepomembni. Vodi jo Roman Glaser, nekdanji direktor Perutnine Ptuj, ki se je pred desetimi leti izjemno angažiral, da je skupaj z zavezniki dobil nadzor nad Vzajemno. A ne zdi se, da je on dejansko človek, ki stoji za vsem skupaj.

Rep Vzajemne je preveč skrit, da ne bi vedeli, da je tudi političen. A vse nam pove že dejstvo, da se Vzajemne desnica nikoli ni lotila. Nikoli. Še več: vedno so ji stregli in jo finančno krepili. V času zadnje Janševe vlade so zavarovalnicam dobesedno prepustili denar, ki jim je ostal na računih zaradi zastoja zdravstva – govorimo o več kot 200 milijonih evrov. Tega ne stori nihče pri zdravi pameti, razen če dejansko ve, kaj se bo s tem denarjem zgodilo.

Kdo je torej na drugi strani?