Komentar / Besede, ki ne pomenijo tega, kar pravijo

Bernard Nežmah

19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Pamflet

Ljubljana – mednarodna diplomatska konferenca o pregonu genocida. Gostiteljica zunanja ministrica Tanja Fajon se je posebej angažirala, da bi sprejeli konvencijo, ki bi učinkovito preganjala vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost. Še bolj pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je opozorila, da taka hudodelstva niso le naključni stranski učinki oboroženih spopadov, temveč so zavestne posledice politik voditeljev. Opozorila je tudi na ranljivost žrtev, zlasti otrok in starejših: dolžnost posameznih držav in mednarodne skupnosti je torej, da naredimo vse, kar je v naši moči, da preganjamo storilce kaznivih dejanj in žrtvam zagotovimo pravico.

Ni kaj – izjemno humani pogledi dveh ministric.

Ljubljana – v istih dneh, seja vlade. Natanko dan pred dnevom spomina na žrtve komunističnega nasilja sta ministrici podprli vladno odločitev, da ukine ta spominski dan. Zakaj že? – Ker ga je prejšnja vlada sprejela, ne da bi poprej organizirala javno razpravo. Toda, ali je bila vsebina kaprica Janševega kabineta?

V Sloveniji so pod vlado Borisa Kidriča l. 1945 pomorili 12 tisoč vojnih ujetnikov in še nekaj tisoč civilistov, jih zmetali v kraške jame, nekatere pa zazidali v rudniku, znanem po imenu Barbarin rov. Po vojna hudodelstva ni treba v Ukrajino, najdemo jih širom po Sloveniji. So bili njihovi storilci kdaj pripeljani pred sodišče, in če parafraziramo ministrico Švarc-Pipanovo: je bila kdaj splošno obsojena zavestna politika tedanjih voditeljev Kardelja, Kidriča in tovarišije? Nasprotno, ministrica Fajonova se je šla osebno poklonit spomeniku Borisa Kidriča!?????????? In kaj je s pravico žrtev na Slovenskem? – Ministrici, ki na mednarodnem parketu bičata vojna hudodelstva, sta v državi, kjer imata oblast, žrtvam vzela spominski dan.

Gospe brez kančka sramu en dan zagovarjata visoke etične standarde, naslednji pa ravnata diametralno v nasprotju s svojimi deklaracijami.

Na Trgu republike se je navzlic temu zbralo več kot dva tisoč potomcev in bližnjih žrtev komunističnega hudodelstva in na komemoraciji je bilo slišati tudi stavek: lahko nam vzamejo praznik spomina, ne morejo nam pa vzeti spominjanja. Ergo, politiki Golobove koalicije se trudijo simbolno poraziti potomce žrtev, še posebej – ko demonstrativno ukinejo praznik spomina natančno en dan pred tem. Ljudski jezik bi bil tu v dilemi – zloba ali sadizem?

Agenda aktualne vlade deluje kot premišljeno provociranje svojih nasprotnikov. V dobi, ko število muzejev narašča, ukine Muzej osamosvojitve, v času, ko poje hvalnico civilni družbi, odvzame društvu Door status nevladne organizacije. Zakaj je padlo – sicer še ne pravnomočno – društvo, ki se zavzema za pravice očetov v ločitvenih postopkih? Argument ministrstva je unikaten: člani društva predstavljajo samega sebe! Problemi, ki jih društvo naslavlja, se torej ne dotikajo nikogar drugega v državi razen članov društva. Hudiča, kako so pa to ugotovili? Mačistično ministrstvo bi po tej logiki odvzelo status javnega interesa vsem asociacijam, ki se borijo proti nasilju nad ženskami. Bi pač reklo, da se članice ukvarjajo same s seboj!?????

Vlada svobode se intenzivno ukvarja s tem, kako odpravljati pravice skupin, ki niso njene apriorne podpornice. In takojšnja posledica je vznik novih idejnih in političnih spopadov. Naključje ali premišljeni plan?

Zadnji teden se je medijski svet na veliko ukvarjal z besedami bivšega predsednika o zamenjavi spomenika revolucije s spomenikom osamosvojitve. Najprej so vsi natančno povzeli predlog Milana Kučana, ga nekaj dni premlevali, potem pa se je prvi predsednik oglasil in pojasnil, da tega, kar so razumeli, on nikoli ni rekel. Govoril, da je pitijsko. A vseeno – čemu naj se državljani ukvarjajo z vprašanjem, kakšen spomenik in kam ga postaviti, ko pa o tem še včeraj nihče ni razmišljal? Z lahkoto pa bi ljubljanska Pravna fakulteta postavila spominsko obeležje svojemu dekanu dr. Borisu Furlanu, ki je bil z brezhibno preteklostjo – pod fašizmom na smrt obsojeni slovenski patriot in med vojno kot kraljevi minister podpornik partizanov – obsojen na montiranem procesu v Ljubljani 1947 na 20-letni zapor; ko so težko bolnega izpustili pa je živel kot prosjak, kateremu je oblast zaplenila ne le hišo, temveč tudi vse obleke, knjige, zapiske, papir in pisalno mizo. Mož je utelešena žrtev pravne zlorabe komunističnega režima. Bi zaslužil manjši kipec?

V Ljubljani medtem župan Zoran Janković skupaj z Golobovimi svetniki snuje odlok, s katerim bo prepovedal vožnjo s traktorji po mestu. Pravi, da s tem ne misli na traktoriste demonstrante!?? Pri Zevsu, zakaj pa potem tako urgentno sprejema novi mestni red, če nikogar ne zadeva??? Kmetje se tako ali tako ne vozijo v trgovine s traktorji. - Temu se reče politična zloraba prava, ko oblast sprejema novo postavo, ki meri na to, da bo omejila protestne akcije svojih nasprotnikov.

Zdaj obrnimo drugače: katere medijske teme so dominirale pred zadnjo serijo potez svobodnjakov? Ljubljanski župan bi moral še naprej pojasnjevati, zakaj deset tisoč in več meščanov nima osebnega zdravnika. Skupaj z zdravstvenim ministrom bi se branila zaradi ad hoc ustanovljenih ambulant za neopredeljene, kdo bi celo opazil, da so takšne ambulante pod kranjskim županom zaprli in jih nadomestili z novo, klasično ambulanto. Namesto teme, kako župan Janković ne zna urediti zdravstva, imamo zdaj na tapeti preganjanje traktorjev. Namesto krucialnih problemov, kako naj kmetje uspešno pridelujejo hrano, kako izboljšati zdravstveni sistem itd., stremimo v zgodbe o spomenikih in ukinjanju spominskih dni ter poslušamo poslanskega šefa Svobode, ki s tresočim glasom opozarja, da SDS napoveduje državljansko vojno …