Komentar / Slovenski Partenon

Bernard Nežmah

28. 7. 2023  |  Mladina 30  |  Pamflet

Načrt vlade o odlovu, natančno - poboju nutrij na področjih ob Ljubljanici, je sprožil nasprotovanje, ki ga je podpisalo več kot 20 tisoč državljanov. Z eno potezo odpraviti živalsko vrsto, ker je tujerodna, spominja na genocidne preteklosti. Toda v sredo je dnevnik nacionalke prinesel prispevek, v katerem je partnerka predsednika vlade v svojem video posnetku obtožila dr. Huberta Potočnika sistemske korupcije. Ta je namreč na Biotehnični fakulteti pred leti izdelal študijo o vplivu nutrij na rastlinske in živalske vrste na ljubljanskem barju, obenem pa je član Lovske zveze Slovenije, ki je vključena v eliminacijo nutrij znotraj projekta, ki predvideva za pol milijona stroškov.

Seveda so študije kdaj motivirane s finančnimi koristmi, toda bolj preseneča princip dela RTV SLO. Ta je za izhodišče novinarskega prispevka vzela spletno objavo premierove partnerke, h kateri pa je dodala odziv obtoženega profesorja, predstavnika lovske zveze in še nekaj akterjev. Nacionalka je preprosto izpostavila dva antagonista, ne da bi njeni novinarji pretehtali težo in resnost obtožb. Namesto svojih novinarjev je poslala v eter zasebne posnetke premierove izbranke. Javna televizija tako postaja družinska televizija Roberta Goloba!??

Med polaganjem cevi za kanal CO so okoljski aktivisti naredili serijo posnetkov, ki kažejo, da se »vodotesne« cevi sploh ne stikajo, da so med njimi vidne zevi. Smo kdaj doživeli prispevek v Dnevniku, ki je izhajal iz teh posnetkov, h kateremu pa so pridodali še izjave župana Zorana Jankovića? Nak. Na eno izmed predvolilnih županskih soočenj jih je prinesel član AA Green Tomaž Ogrin in teve oddaja jih je skoraj nehote pokazala publiki.

Predsednik vlade je pred letom lansiral novi zakon o RTV z geslom o njeni depolitizaciji in rezultat je radikalna politizacija nacionalke, ki opušča svoje standarde zato, da favorizira Golobovo sopotnico!??

Pred dnevi je predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš sporočil, da delodajalci izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta. Zakaj? Svet, ki obstaja že leta, je kraj dogovarjanja vlade z delodajalci pri sprejemanju zakonov. Zdaj pa ti sporočajo, da odhajajo, ker nočejo biti le statisti, ki na zakone svojega resorja nimajo vpliva. Prvi mož vlade razume očitno dialog le kot srečanje, na katerem imajo sogovorniki pravico, da kaj predlagajo, in to je vse. Na koncu se odloči po svoji mili volji, ne glede na vse pripombe.

Že na začetku mandata je Robert Golob odpravil največjo opozicijsko stranko SDS, češ da samo nagaja, in ki da je skozi parlament spravljala le škodljive zakone. A podobe nagajivcev se širijo. Kdor nasprotuje njegovim zakonom, se počasi znajde med odpisanimi. Zdaj je dal odstaviti direktorja Uprave za varno hrano Janeza Posedija in ga bo zamenjal s svojim izborom veterinarske inšpektorice Danuše Štiglic. Sindikat veterinarjev zoper to mahinacijo glasno protestira, toda premier je vmes pozabil, da je na oblast prišel z retoriko, kako bo poslušal glas ljudstva in strokovne službe.

Eden najbolj trdovratnih oponentov vladne politike so kmetje, ki so izvedli serijo glasnih traktorskih protestov. Kako vodi dialog z njimi? Enostavno, poslanci Svobode so vložili predlog ustavnih sprememb, s katerimi bi demontirali kmetijsko zbornico in ji odvzeli kmetijsko svetovalno službo, ki bi jo postavili v novi javni zavod, ki bi bil vladi neposredno podrejen. V segmentu, kjer se po sedanji postavi mora dogovarjati oziroma sprejemati poglede druge strani, je premier sklenil, da bo svoje kmetijske antagoniste odpravil oziroma jih razformiral.

Značilnost Kardelj-Titove Jugoslavije je bila v tem, da je državo vodila stranka komunistov, ostali pa so bili iz odločanja izključeni. Veljali so za najbolj napredno silo, toda država, ki je k odločanju pripustila le drobec idej, je že na začetku osemdesetih bankrotirala. Njen družbeni produkt ni zadoščal niti za poplačilo dolgov tujim bankam. Sistem izključevanja, ki se je v zgodovini izkazal za neuspešnega, pod Golobom doživlja svoj revival. Mož, ki je bil čudežni direktor GEN-I, ki se je reklamiral s poceni elektriko, zdaj vodi državo, ki ima cene elektrike v rangu tretjine najdražjih evropskih držav. Pred parlamentom je zakon o prostovoljni evtanaziji, ki je delikatna tema. Ko zdravniška zbornica in medicina nasploh protestirata, se je izkazalo, da predlagatelji zakona sploh niso preigrali vseh možnih situacij in zapletov pri njegovi implementaciji. Zakon je resda pripravila zasebna iniciativa, ki pa ima podporo vladajočih strank. Te pa v skladu s svojo politiko sistematično izločajo vse pomisleke. Namesto odra dialoga, imamo buldožer svobode. V jeziku izpred dveh let bi rekli - strahovlado. No, termin ne takrat ne zdaj ni povsem natančen. Tako kot medijska interpretacija, ki v svojih prispevkih pripoveduje, da na nacionalki poteka že 444 ali vrag ve kateri dan stavke. Stavke smo doslej poznali kot prekinitev dela, kjer zaposleni protestno ustavijo svoje delovne aktivnosti. Tako je pri stavki zdravnikov, v stavkah podjetij; ko so v Franciji stavkali piloti, letala pač niso letela. In poldrugo leto trajajoča stavka na nacionalki? - Vsak dan teče program, nekajkrat v tem obdobju je bil malce okrnjen, toda če mediji ne bi vseskozi pisali o neprestani stavki, njeni gledalci sploh ne bi vedeli, da novinarji stavkajo. Stavka v najnovejšem pomenu ne pomeni več delovne stavke.

Bo pa v imenu napredka kulture Golobova vlada financirala obnovo Drame, ki bo izpred svojega pročelja posekala sedemdesetletni kostanj. Eliminacija drevesa je zanjo pogoj za razmah gledališke kulture.

Pojem evropske kulture je atenski Partenon. Ko so to svetišče Ateni in potem gledališče postavili na Akropoli v 5. stoletju pr. Kr., je tam že stalo mogočno drevo. Francis Hallé v knjigi La vie des arbres poroča, da je bil to pinus longae va, 600 let star a Sekvoja, ki je merila 100 metrov v višino. Stari Grki ga za gradnjo Partenona niso posekali.