Grega Repovž

11. 8. 2023  |  Mladina 32  |  Uvodnik

Uvodnik / Kaj je obljubila Ursula von der Leyen?

Žal je tako, da so tudi najhujše katastrofe, kot so na primer poplave, ki so pretekli teden prizadele Slovenijo, zelo hitro včerajšnja novica. Vlada je zato imela zelo malo časa, da uporabi psihološki učinek katastrofe pred evropsko komisijo in čim hitreje izpogaja čim večji del nepovratne pomoči in drugih finančnih instrumentov, s katerimi razpolaga in o njih avtonomno odloča evropska komisija. Zato smo že v soboto upali, da predsednika vlade Roberta Goloba ne bomo veliko videli na poplavljenih območjih, da se torej v tistem trenutku ukvarja s svojo bistveno nalogo: kako priti do čim več nepovratnih in drugih sredstev, ki jih ima za takšne primere na voljo evropska komisija. In priznati je treba, da je to igro odigral zelo spretno, vključno s tem, da je povabil predsednico evropske komisije v epicenter katastrofe, torej v Črno na Koroškem. Pač, to je vabilo, ki ga noben visok politik ne more zavrniti. Preprosto se ne spodobi. Golob je predsednici komisije s tem odvzel manevrski prostor, ki ga ima v lastni pisarni vsak uradnik – da torej birokratsko zgolj navaja pravila in govori o omejitvah, ki jih ne more preseči. Na kraju samem, ko okoli njega hodijo dejansko prizadeti ljudje, si tega ne more in ne sme privoščiti.

Kakšen je torej izkupiček vlade in kakšno pomoč je dobila Slovenija? Prvi paket je nepovratna pomoč iz sklada za solidarnost. V tem letu lahko dobi Slovenija do 100 milijonov evrov nepovratne pomoči. A zadeva ni tako preprosta, kot se sliši iz ust visokih politikov. V dvanajstih tednih od dneva naravne nesreče mora Slovenija poslati v Bruselj natančen popis škode in projektov – rok je 27. oktober. Če bo ta popis dovolj dober – o čemer bodo seveda presojali v Bruslju –, bo Slovenija letos dobila do 100 milijonov predplačila za izvedbo obnovitvenih del ter nadomestnih gradenj in drugih projektov. A pomembna je beseda »do«. Koliko bomo dobili, bo odvisno od sposobnosti ministrstev in ministrov. Največ dela bo imelo s pripravo projektov in ocenami škode ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan – to je ministrstvo, ki je v tej vladi prav pri črpanju evropskih sredstev in zaključevanju projektov najslabše, ta minister in njegovo ministrstvo sta v letu delovanja že prepoznana kot najšibkejša točka.

Druga obljuba predsednice komisije se prav tako veže na solidarnostni sklad. V tem trenutku ni jasno, od kod je Ursula von der Leyen potegnila številko do 300 milijonov evrov, ki da jih lahko Slovenija dobi iz omenjenega sklada prihodnje leto. Sklad ima namreč omejitve in v tem trenutku njegova dokončna višina še ni znana. A verjemimo ji na besedo – očitno bodo v omenjenem skladu naslednje leto rezervirana ta sredstva za Slovenijo. Za pridobitev omenjenega denarja v letu 2024 pa bodo veljala enaka pravila kot letos: ministrstva oziroma vlada bodo morali pripraviti zelo dobra poročila in ocene, da bomo lahko prišli do tega denarja. Koliko od skupnih 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev bomo dobili, je torej v tem trenutku še neznanka, izjemno odvisna od sposobnosti slovenskega birokratskega aparata.

Druga obljuba Ursule von der Leyen so krediti. Slovenija bo lahko dobila do 2,7 milijarde evrov iz sklada za okrevanje po pandemiji koronavirusa, ki so ostala neporabljena, ker države teh sredstev niso potrebovale oziroma so našle druge vire financiranja. Ta kreditni vir je dober, saj so se pogoji kreditiranja zaradi vojne v Ukrajini medtem spremenili, pogoji kreditiranja v omenjenem skladu pa so izjemno ugodni, še iz časov ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer.

Tretji del paketa je še pomembnejši. Gre za sredstva Evropske unije za proračunsko obdobje od leta 2014 do 2020, ki se dejansko zaključuje letos decembra. Slovenija je večino sredstev iz tega proračunskega obdobja sicer že počrpala, z 91 odstotkov počrpanih sredstev je celo med najuspešnejšimi članicami unije. Vendar pa je zdaj nastopil velik problem: mnogo projektov iz tega paketa je namreč pretekli teden dobesedno požrla voda, veliko projektov pa ne bo dokončanih v roku (ali pa nikoli), ker v tem trenutku država zaradi poplav popolnoma spreminja svoje prioritete. Vladi je uspelo izpogajati, da bodo lahko doslej zakoličeno porabo preusmerili, odstopili od projektov, dodali nadomestne, nujne zaradi popoplavne obnove, komisija pa nam je določila novo časovnico za porabo teh sredstev. A tudi tu se mudi: vse to mora Slovenija sporočiti oziroma pripraviti do konca avgusta.

Četrti del paketa pomoči je pravica Slovenije, da reprogramira tudi že zakoličena sredstva proračuna do leta 2027. Bodoča poraba je bila določena lani decembra in države je ne morejo več spreminjati. Vlada in komisija sta se zdaj pogodili, da lahko Slovenija zaradi poplav že določene programe nadomesti z drugimi, saj so se zaradi okoljske katastrofe, ki nas je doletela, naše prioritete zelo spremenile.

Zakaj vse to tako natančno popisujemo? Ker je predsednica komisije Ursula von der Leyen ta dogovor med slovensko vlado in komisijo predstavila le pet dni po poplavah, pri čemer je bil vmes še vikend. Za slovenske vlade je to nekaj popolnoma novega, ta hitrost. Ne bomo zapisali, da je bila Ursula von der Leyen stisnjena v kot – a dejstvo je, da so se v slovenski vladi (verjetno njen predsednik) zavedali, da je treba izkoristiti trenutek, ko so bile poplave še sveže. Del tega je bilo tudi omenjeno povabilo na ogled Črne na Koroškem, ki ga Ursula von der Leyen ni mogla zavrniti.

Res pa je, da bo zdaj treba pripraviti te projekte, ocene in poročila – in to je najtežji del. In naša šibka točka.