Komentar / Jankovićevi bajerji

Bernard Nežmah

1. 9. 2023  |  Mladina 35  |  Pamflet

Povodenj, ki je zadela Slovenijo, je dobila oznako podivjane narave, ki uničuje pridobitve civilizacije. Toda obenem je priroda spregovorila tako, da jo mora človek poslušati. Če je doslej veljalo, da investitor prosto izbere, kje bo gradil in zidal, so se zdaj oglasile reke, potoki in hudourniki, ki si ob hudi uri vzamejo življenjski prostor tudi tam, kjer so si ljudje postavili bivališča.

Drobno spoznanje, ki ga poplave prinašajo, je, da je za človeka bolje, da najde sožitje z naravo, kar pa ne pomeni, da svečano izreka, kako rad ima pejsaže, ampak, da je pri svojih gradbenih posegih zadržan, da pri načrtovanju upošteva, da na planetu ni sam, da so tu gozdovi, živali, rastlinje, hribi s plazovi in kajpak vodovje.

V Hočah se občinska oblast kani znebiti najdaljšega drevoreda v državi, ki ga tvori 222 lip. Od države in EU je dobila slab milijon, s katerim bo izvedla posek in na grobišču zasadila nova drevesa. Drevored iz 18. stoletja je kulturno-naravna dediščina, za katero bi pričakovali, da je strogo zaščitena. Njegov mlajši vrstnik biva v Kobaridu ob cesti proti Robiču, zasaditi pa ga je dal diktator in okupator Benito Mussolini. Primorci, ki so gorki fašizmu, ga imajo za svojega, pravijo, da so fašistični oblasti podtaknili lipo, slovensko nacionalno drevo, tako da je duce pravzaprav posadil spomenik Slovenstvu.

Če je torej ta aleja dreves nacionalna dika, zakaj bi izbrisali poldrugo stoletje starejši drevored v Pivoli pri Hočah? Občinski veljaki pravijo, da je bolan in da mu bodo zato pomagali. Edino zdravilo za bolezen pa je po njihovem smrt. Bolne očake je treba posekati. No, našli so eksperta, ki jim je izdal potrdilo o smrtni bolezni lip; vseh 222 pravi, da je v enakem terminalnem stadiju.

Legendarni francoski botanik Francis Hallé v knjigi La vie des arbres pravi, da imajo drevesa encim demetilaze, ki ga človeška bitja nimajo. Preprosto povedano - imajo sposobnost, da se vsako leto pomladijo, saj imajo enako število aktivnih genov, kot so jih imela v mladosti. In nadaljuje izzivalno: mnoga drevesa so nesmrtna, saj nimajo programa staranja; drevo v idealnih pogojih, kjer je obvarovano pred udari vetra, strel, insektov etc., ne bo nikoli umrlo. Slehernik bi zastrigel z nejevernimi ušesi, a ponudi kronski dokaz bodljiko z jugovzhoda Avstralije, ki jo domačini imenujejo King’s Holly. Najstarejše drevo na svetu, ki šteje 43 tisoč let!!!!!!

Drevesa imajo pač številne sposobnosti, ki jim jih lahko ljudje le zavidamo. Ko se del drevesa posuši, a to zaradi tega ne odmre, ampak se razvija naprej.

V Sloveniji je na delu proces, ko župani eliminacijo dreves opravičujejo s sanitarnim posegom, zoper to početje pa v najboljšem protestira nekaj okoljevarstvenikov. V Franciji profesor Hallé ne nastopa le na predavanjih, lani so ga aretirali zaradi sodelovanja v demonstracijah proti poseku mestnih dreves. Ta protestnik je takrat štel 82 let in o svojem dejanju govori s posebnim ponosom. Slovenski profesorji biologije in botanike ne le, da ne sodelujejo na protestih, o zdravljenju dreves s sekiro se ne odzovejo niti v medijih. Časnik Delo po drugi strani objavi skoraj celo stran o festivalu Mladi levi v Ljubljani, kjer so v mestnem parku pod drevesa posadili starostnike iz doma na Taboru, ki spodbujajo ljubezen do dreves. O ljubezni do drevoreda 222 lip, ki jih kanijo posekati v Hočah, pa kajpak nič.

So pa tokrat množični mediji problematizirali novo naravno znamenitost v Ljubljani. Potem ko je dal župan Zoran Janković postaviti ledeno stezo prek celega Kongresnega trga, ko je prek Ljubljanice napeljal igrišče za odbojko, mu je tokrat uspelo neverjetno. Pod podvozom pri Pivovarni Union je postavil bajer, v katerem se nekajkrat na leto ulovi po nekaj šoferjev avtomobilov, ki jih potem gasilci vlečejo iz potopljenih vozil!

No, tokrat ni požel navdušenja, meščani in novinarji terjajo od mestnega gospodarja, da naj te nove bajerje, ki redno izbruhnejo tudi pod podvozi Šmartinske in Dunajske, enkrat za zmeraj izsuši.

A zakaj se vztrajno pojavljajo Jankovićevi bajerji? So bile v Ljubljani stoletne poplave kot v Savinjski dolini? Sam župan je v prvem odzivu ob povodnji ponosno dejal, da v Ljubljani ni bilo poplav; da poplavljene Sneberje in Brod pri kajakaškem centru ležijo v ljubljanski občini, je ugotovil šele čez en teden.

Ne da bi doživeli stoletne vode, so letos izbruhnili trije Jankovićevi bajerji (Celovška, Dunajska, Šmartinska) in to dvakrat, lani pa vsaj trikrat. V dobrem letu torej petkrat. Ne gre več za naravne ujme, ampak za običajno stanje stvari. Nekoč je bilo to čudo, ki se je dogodilo na desetletje in več. Kaj se je torej tako dramatičnega spremenilo v glavnem mestu? Zadošča kratek sprehod po centru, kjer so mestna tla skoraj v celoti asfaltirana, zabetonirana in tlakovana. Količina vode, ki naj bi odtekla po podzemnih kanalih, je očitno tako velika, da odvodni sistem ob hujših nalivih več ne deluje in se voda steka v kotline podvozov.

Župan, ki mu kanalizacijski sistem razpada, gradi kanal CO, ki preti z uničenjem podtalnice, on pa nam zagotavlja, da so vse cevi brezhibno nepropustne, da ni nevarnosti, da bi odpadne vode stekle v mestni vodnjak. Nepropustne cevi!??

Ob poplavah so zakrožili posnetki, kako skozi kanal CO teče voda. V kanal, na katerega kanalizacijski odtoki sploh še niso priključeni, ko bi moral ostati neoporečno suh, je pronicala voda!??

In Jankovićev odgovor? - Za vso gradnjo imam potrebna dovoljenja.