13. 10. 2023 | Mladina 41 | Ekonomija
Komentar / Claudia Goldin
Ekonomija lahko brez ženskega sveta preživi zgolj kot religija, skupaj s svojo razvpito metaforo »nevidne roke«
Letošnja Nobelova nagrada za ekonomijo pripada Claudii Goldin, dolgoletni ugledni profesorici ekonomije na Harvardu. Izbira ni posebno presenečenje. Pogosto so jo omenjali kot eno letošnjih favoritk, toda ChatGPT-4 je ni izpostavil. Nagrajena je za izjemni prispevek pri zgodovinskem preučevanju položaja žensk na trgu dela v ZDA v zadnjih dvesto letih. Ne gre zgolj za običajno preučevanje razlik med spoloma pri zaposlovanju, nagrajevanju, sodelovanju, kariernih in življenjskih poteh, temveč za sistematično analizo zgodovinskih vzrokov in posledic neenakega ekonomskega položaja žensk v širšem družbenem življenju. To »žensko vprašanje« je dejansko siva cona splošne ekonomske vednosti, od pomanjkljivih podatkov do spregleda ženskega prispevka k ekonomiki vsakdanjega življenja in družbene blaginje. Kompleksnost vzrokov tega zapostavljanja ni bila vredna posebnega preučevanja. Goldinova je trideset let z neverjetno vztrajnostjo razbijala to ignoranco. Ne ponuja odrešilnih rešitev, dovolj je razkritje razsežnosti in globine tega temeljnega družbenega problema. Toda prav s tem je razorožila celo odbor Švedske akademije na okopih njegove lastne hipokrizije. Claudia Goldin je šele tretja ženska prejemnica nagrade, po Ostromovi (2009) in Duflojevi (2019), med 93 moškimi predstavniki. In to pove vse o ženskem vprašanju ekonomske vede.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.