Komentar / Bestialni svet

dr. Bogomir Kovač

10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Ekonomija

Izraelsko-palestinski konflikt po mesecu dni razkriva vso bestialnost tega sveta. Na eni strani vidimo izjemno humanitarno tragedijo v Gazi. Izrael se je razgalil kot navadna fašistoidna država. Dobili smo še en tragičen dokaz zloma ameriške liberalne svetovne ureditve in ostudnosti evropske dvojne morale. Brezizhodnost položaja je frustrirajoča. Izrael vojaško nikoli ne more poraziti palestinske gverile, politično pa nima rešitve za šestmilijonsko palestinsko prebivalstvo. Ne more ga niti izseliti niti podrediti, še manj dovolj učinkovito in prikrito pobiti. Izraelska politika desetletij ozemeljskega kolonializma, političnega genocida in družbenega apartheida je v slepi ulici. ZDA kot največji ekonomski zaveznik in EU kot pokrovitelj Izraela ponavljata stare napake. Izraelski genocid je zanju upravičljiv, palestinski odpor pa kriminaliziran. Disfunkcionalnost mirovnega procesa je očitna. Zgodba dveh držav ni nikoli zaživela, obstoj ene same demonske države pa je nevzdržen. V klinču prostorskih labirintov in demografske tranzicije, pogubne ekonomske neenakosti in militantnega terorizma izraelske države in palestinskih skupnosti bi morali vse začeti znova. Obe strani potrebujeta novo političnoekonomsko identiteto, zunaj verskih mitologij in ekstremističnih nacionalnih interesov. Zato bo cena miru tudi tokrat strahotno visoka.

Po mesecu dni nove vojne v Izraelu je jasnih malo reči. Hamasov napad je še vedno zavit v meglo, tudi število žrtev, ne toliko talcev. Izraelski Haaretz je objavil 955 in ne 1400 imen, 683 civilistov, 272 vojakov in policistov, mrtvih je 16 otrok … Več vemo o silovitem izraelskem vojaškem maščevanju, med katerim je bilo ubitih več kot deset tisoč palestinskih civilistov, večina otrok in žena, statistiki smrti tod ni videti konca. Zahodni svet je to licemerno ocenil kot nesorazmernost izraelske samoobrambe. Vojaško so reči jasne. Gverilskega gibanja ne morete nikoli poraziti s formalno vojaško formacijo. To so doživeli Nemci v Jugoslaviji, Američani v Vietnamu, Izraelci v Palestini. Boj proti Hamasu je krinka za doseganje drugih političnih ciljev. Razdelitev Gaze na dvoje, izselitev Palestincev v južni del in potem klasična priključitev severnega dela. Z brezkompromisnim bombardiranjem civilnih ciljev v Gazi skušajo doseči oba strateška cilja. Rešitev ni izvirna. V drugi svetovni vojni so to z vojaškimi nameni najprej začeli Nemci, kasneje so Britanci in ZDA z množičnim bombardiranjem nemških mest (600 tisoč žrtev) in končnim ameriškim atomskim pomorom v Hirošimi in Nagasakiju (200 tisoč mrtvih) želeli doseči politične cilje – izsiliti vdajo Nemčije in Japonske. Strateško bombardiranje mest in množični poboji civilistov nikoli niso obveljali za vojne zločine. To je tudi sedanji izraelski alibi.

Ne pozabimo, da je spregledani sprožilec Hamasove teroristične akcije v Gazi izraelska zamenjava vojaške oblasti s civilno na Zahodnem bregu. Formalna odprava vojaške oblasti in zamenjava s civilno pomeni perfidno administrativno priključitev in lažjo novo poselitev Zahodnega brega. To strategijo bodo zdaj uporabili še na severu Gaze. Podprli jo bodo kajpada z ekonomskimi sredstvi katastrofalne dualne ekonomije. Vsi izraelski priseljenci imajo že desetletja posebne ekonomske ugodnosti, za palestinski del pa vseskozi veljajo gospodarski ukrepi. Razlika v gospodarski razvitosti obeh skupnosti je zato pogubna. Izrael z 58 tisoč dolarji na prebivalca velja za najrazvitejšo državo v Zahodni Aziji, Palestinci ne dosežejo niti 4000 dolarjev. Izrael velja za tehnološko in podjetniško gazelo, palestinski del je šolski primer razvoja nerazvitosti. Izrael je vpet v vse mednarodne tokove in deležen največje gospodarske pomoči ZDA (322 milijard dolarjev po letu 1947). Nasprotno je gospodarska pavperizacija Palestine del selektivnih ukrepov izraelske vlade, bistveno omejene humanitarne in razvojne pomoči iz tujine. Toda ekonomika vojne in miru se tu ne konča.

Sedanja vojna stane Izrael približno 250 milijonov dolarjev na dan, 7,5 milijarde na mesec, celotna operacija v Gazi naj bi predvidoma stala okoli 17 milijard, skupaj s posredno škodo štiri odstotke BDP. Osrednji vir pokritja za Izrael bodo spet ZDA, Palestinci bodo deležni drobtinic. Izraela ne bodo doleteli nobeni gospodarski ukrepi, ne bo mednarodnih obsodb, ravno nasprotno od Putinove Rusije. Ameriški Rand je ocenjeval gospodarske učinke različnih političnih rešitev in razvojnih scenarijev. Alternativa dveh držav in miroljubnega sožitja bi Izraelu prinesla 123 milijard dolarjev koristi, Palestincem 50, sedanji status quo z vojnami pa izgubo desetine BDP za Izrael, Palestinci bi izgubili polovico. Ekonomski dokaz koristnosti miru je torej nesporen, toda politično mirovne agende ni od nikoder. ZDA in EU kupujejo Izraelu čas, da uresniči svoje genocidne namere. »Humanitarni premori« so največji politični domet te izprijene politike, katere sestavni del je tudi Slovenija. Zahod se boji razširitve spopadov, vala beguncev, morebitnega naftnega embarga, posledic recesije in inflacije. Usoda Palestincev ga zanima zgolj kot del ohranitve lastnih interesov.

Toda nevarnost tiči drugje. Spreminja se javno mnenje in je zdaj bolj naklonjeno Palestincem kot Izraelu. Netanjahu politično verjetno ne bo preživel žrtvovanja talcev, v arabskih državah bodo morda doživeli novo »arabsko pomlad«, v EU bodo poulični protesti naplavili desni populizem, v ZDA bo Bidnovo opletanje v Izraelu zapečatilo demokratski poraz leta 2024 … Palestinci bodo v tej tragični vojni spet poraženi, toda prvič zmagujejo v javnem mnenju, večina ljudi v ZDA, EU in celo Izraelu želi mir. Izraelski informacijski monopol je padel, zločinov ni več mogoče prikriti. Katarza se začenja s kaznovanjem odgovornih, internacionalizacija miru z enakopravnostjo obeh strani v konfederalni demokratični državi. To je edina mogoča in trajna rešitev.