Komentar / Pekel na cesti

Bernard Nežmah

1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Pamflet

Čeravno ankete kažejo strmoglavljenje podpore stranki Svobode, je ta v parlamentu čedalje močnejša. Do sedaj je zmagovala z večino glasov, zdaj že z glasom enega samega poslanca. Konec prejšnjega tedna je bil izglasovan opozicijski predlog z opazno večino 34 proti 28. Glasovanje v skupščini je po naravi smrtno resna stvar, ki velja kot pribita. Tako pač zahteva sprejemanje zakonov. A tokrat je dober ducat poslancev Svobode v en glas zavpil, da so glasovali proti, da pa njihovih glasov računalniški sistem ni upošteval. Nobena forenzična analiza ni bila potrebna, zadoščalo je, da je predsednica Urška Klakočar Zupančič rekla, da je bila očitno napaka in glasovanje so ponovili. Predsedničina volja je zmagala nad večino in zakoni. In potem burleska: poslanci vladajoče stranke so dan kasneje glasovali za zakon SDS, ki so mu poprej nasprotovali. Popolni absurd?

Nak, v ozadju je tekla neopazna igra. Del njihovih poslancev je evidentno abstiniral, ker je računal, da ima koalicija dovolj glasov, da preglasuje opozicijski predlog. Toda večina poslancev Levice in SD je nepričakovano prav tako abstinirala pri glasovanju in primerilo se je čudo, da je opozicija s predlogom zmagala. In rezultat peripetije: SD in Levica sta delovali kot kredibilni stranki, Svoboda pa kot shizofrena. Na delu je torej spopad z drugima dvema koalicijskima strankama, ki vlečeta poteze, s katerimi želita pokazati, da sta bolj kredibilni in boljša izbira od vladajoče. Dobesedno, poslanci koalicije v parlamentu doslej niso vehementno polemizirali. Tokrat pa se je oglasila levičarka Nataša Sukić in izjavila, da tudi sama ni vtaknila kartice v glasovalni strojček ter da je videla poslance Svobode, kako so storili isto, in jih nato oštela, da naj si ne izmišljajo.

Imidž svobodnjakov tako s pospeškom bledi. No, spet se je pojavil premier Robert Golob, tokrat med gospodarstveniki in še bolj redkobeseden. A nekaj je moral izreči, pa je rekel, da se zavzema za socialni dialog. Če ga prevedemo v slovenščino, dobimo - družbeni dogovor. Ko je njegova vlada spisala zakon o sodstvu, so se oglasili profesorji prava s kritiko, da nova dikcija predvideva, da sodbe ne bodo več javno objavljene. Pod plazom kritik je odreagirala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, češ, da bodo to popravili, da so jih narobe razumeli. Enkratno dejanje? Nak, ko so sprejeli zloglasni zakon o zaščiti živali, ki predvideva nadzor aktivistov s 40-urnim tečajem, je veterinarska stroka s fakultetami vred ostro protestirala, ker jih niso vključili v pripravo nestvarne zakonodaje. Pred dnevi so poskočile zdravniške organizacije, saj pravkar sprejeti predlog interventnega zakona predvideva, da ob pomanjkanju zdravniškega kadra lahko zdravnike, tudi zasebne, po potrebi prestavljajo poljubno, kamorkoli že. Nova ministrica Valentina Prevolnik Rupel je brez dogovora s sindikati zdravnikom nonšalantno vzela delovno avtonomijo. Po ostrem protestu je v maniri Švarc Pipanove odvrnila, da so jo narobe razumeli, da to velja le v izrednih razmerah, kot so epidemije, da bodo zakon dopolnili.

Medtem ko Golobova vlada v seriji sprejema zakone brez dogovora s stanovskimi organizacijami, se on predstavlja kot nosilec socialnega dialoga!????????? Opozicija pravi, da pri sprejemanju zakonov upošteva le nevladnike, ki so podprli njegovo volilno kampanjo. Pred dnevi je zdravstvena ministrica sprejela predstavnike Glasa ljudstva in se z njimi prijazno dogovarjala o zdravstveni reformi. Že razvpiti interventni zakon pa je skovala brez zdravniških deležnikov. Ergo, vlada po volji nevladnih organizacij.

Povsem mimo meščanov pa postopa župan Zoran Janković. V mestu, kjer se promet ob konicah delovnega dne dobesedno ustavi, bo za leto in pol bolj ali manj zaprl prometno vpadnico Dunajsko cesto. Na tiskovki je pozval prebivalstvo k strpnosti, ni pa predstavil projekcije, za koliko časa se bo voznikom podaljšala pot v center. Za pol ure, uro, sploh v predvidenih terminih, ko bo vpadnica popolnoma zaprta. Od naslednjega leta bodo vladale v prestolnici apokaliptične podobe popolne blokade prometa.

Zakaj že? Za dobro milijardo bo gradbeni lobi prenovil avtobusno in železniško postajo. Toda gradbeni posegi v mestu niso igra lego kock, kjer igralec brez zadržkov poljubno prestavlja celotni svet. Župani običajno mislijo na interes ljudstva in svoje poteze snujejo tako, da je dnevni ritem prebivalstva čim manj boleč.

Bi lahko storil drugače? Pred slabim letom je v Sobotni prilogi Dela napisal pronicljivi članek arhitekt Janez Suhadolc, v katerem se je čudil novemu projektu. Število potnikov, ki se vozijo z avtobusi in vlaki radikalno upada. Železniška postaja je bila pred pol stoletja, ko je bilo 20krat več potnikov, dovolj velika, zdaj pa je naenkrat postala premajhna!?????????? Če se že pripelješ z avtobusom v mesto, računaš, da prideš v središče, zdaj pa jo bodo prestavili stran na Vilharjevo, na njenem mestu pa predvidevajo bolj pretočno cesto za promet osebnih avtomobilov.

Njegova poanta je kratka in elegantna - namesto vratolomne milijardne gradnje bi zadoščalo nekaj gradbenih popravkov. Modrost, ki pa se v ljubljanskem političnem miljeju sliši kot norost. V mestu, kjer pri snovanju prihodnosti ne obstajajo izbira, alternativa, sproščena javna polemika, ampak le samovoljna odločitev župana, pri kateri mu pohlevno asistira koalicija Svobode, Levice in SD. Meščanom in vozačem so družno pripravili pekel.