Komentar / Več ne potrebujemo

dr. Bogomir Kovač

29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Ekonomija

Slovenija je z Golobovo vlado leta 2023 namesto političnega upanja dobila ekonomsko streznitev. Politična normalizacija očitno ni dovolj za želeni ekonomski zasuk države. Tako je leto 2023 namesto reformskih zametkov prineslo kaotično prestrukturiranje ministrstev in njihovih vodstev. To je bilo bolj leto političnih porazov kot ekonomskih zmagoslavij. Poplavna katastrofa sredi poletja je delovala katarzično, toda bolj kot alibi in ne kot očiščenje nakopičenih vladnih napak. Zato bo leto 2024 bolj v znamenju političnih tveganj kot ekonomskih. Ekonomske napovedi so zmerne, ravno dovolj spodbudne, da niso politično usodne. Za Golobovo vlado bo to zadnje in odločilno leto za mogoči razvojni zasuk države, ki lahko prinese nov mandat. Leta 2023 je namreč zapravila skoraj ves politični kapital. Slovenija se mora leta 2024 izogniti novi politični krizi, če želi ekonomsko prebroditi vedno bolj tvegan položaj slovenskega gospodarstva. To je primarna odgovornost Golobove vlade in koalicije leta 2024. Vse drugo bo že kako.

Političnoekonomske napovedi so stara domena ekonomistov, delfsko preročišče je sestavni del vseh sodobnih makroekonomskih institucij. Razlog je preprost. Trgi so v ekonomski zgodovini ostali ena najskrivnostnejših družbenih institucij, denar kot njihov povezovalec ima od nekdaj božanski pridih. In če ostanemo v zavetju Apolonovega templja, je bilo prvotno ime za Delfe menda Kriza, kar je skrita podmena vseh ekonomskih napovedi današnjih dni. In da tam skrivnostno sporočilo modrecev veleva, da obljube prinašajo težave, kar je politična usoda Golobove vlade. Neizpolnjene obljube pomenijo zmanjšanje političnega zaupanja, brez politične legitimnosti pa ekonomske spremembe povzročajo težave. Vlada je leta 2023 zapravila politični kapital najprej pri volivcih in socialnih partnerjih, razpoke se širijo tudi v koaliciji, celo med strankarskimi frakcijami … Torej nam leta 2024 bolj grozi politična kriza kot ekonomska.

Dejansko stopamo v novo leto s tremi političnimi možnostmi. Prva in najrealnejša je možnost, da vlada z Golobom nadaljuje svoje delo v dosedanjih okvirih. Vladajoča koalicija za okopi udobne parlamentarne večine išče pragmatične rešitve svojega političnega preživetja do volitev leta 2026. Druga stavi na potencialno zamenjavo Goloba z novim mandatarjem kot znanilcem menedžmenta sprememb in revitalizacije drugačnih vladnih metod. To ponuja upanje, da sedanja ali dopolnjena koalicija morda dobi celo drugi mandat. Tretja predpostavlja nove izredne volitve jeseni prihodnje leto ali na pomlad 2025, ponovno politično preštevanje in verjetno drugačno koalicijo in vlado. Če Golob ne ponovi Šarčevih neumnosti, nas dejansko čaka prva in ne tretja možnost, druga je mogoča z Golobovim odstopom, kar pa ni verjetno. Torej bo leto 2024 dejansko politična repriza letošnjega. Še posebej, ker ima vlada s posebnim fiskalnim dovolilom EU dovolj prostora za ekonomsko kupovanje političnega in socialnega miru. Toda nova, bolj prožna in prilagojena fiskalna pravila čakajo vlado v predvolilnem letu 2025, skupaj z nekaterimi starimi zankami obskurnega strukturnega primanjkljaja. Če vlada leta 2024 ne bo pripravila operativne strategije dolgoročno potrebnih investicij (poplavnih, energetskih, razvojnih …), njihovih virov in meja zlasti tujega zadolževanja, bo država v težavah. Nosilci sedanje politične oblasti pa skupaj z njo.

Kazalniki slovenskega gospodarstva so v zadnjem četrtletju leta 2023 protislovni. Poslovno razpoloženje je boljše, izvozna naročila pa slabša, okrevanje domače potrošnje je večje, toda rast šibkejša. Inflacija se umirja, a še vedno je višja od povprečja evrske skupine, zlasti zaradi cen storitev in hrane. Napovedi za Slovenijo leta 2024 so v primerjavi z EU dobre, rast naj bi bila trikrat višja od povprečja. Vse napovedi domačih in mednarodnih institucij so nad ravnijo dveh odstotkov BDP. Rast temelji na investicijskem ciklu države in okrevanju izvoznih trgov. Inflacija ostaja slovenski problem, saj z višino ogroža našo konkurenčnost, v njenem ozadju pa sta prešibki produktivnost in poslovna učinkovitost. Največja tveganja so še vedno povezana s fiskalno konsolidacijo države, brezposelnost ostaja na rekordno nizki ravni, toda rast realnih plač presega rast produktivnosti. Zato bo zniževanje inflacije dolgotrajno in zahtevno tudi leta 2024, predvsem z vidika ohranjanja mednarodne konkurenčnosti. Če povežemo oboje, bosta za Slovenijo ključna kombinacija fiskalne in industrijske razvojne politike, pa tudi dejavnejše sodelovanje vlade in BS. Vse pa bo odvisno od pričakovanega okrevanja svetovnega gospodarstva in domačega prelivanja presežnih prihrankov v investicije.

Bo vlada na državni ravni vendarle sprejela ustrezen nabor obvladljivih sistemskih sprememb, ki jih bo v temelju vezala na vire financiranja? Bo zmogla napraviti korak naprej z vidika debirokratizacije in deregulacije, decentralizacije in regionalizacije države? Poplavna obnova je lahko leta 2024 ključen projekt klasičnega razvojnega preboja. Zelene tehnologije so morda spodbuda za nov razvojni grozd, stare bo treba domisliti na novo. In ne pozabimo, Slovenija stopa leta 2024 na mednarodni parket kot nestalna članica VS ZN. Zunanja politika je s Fajonovo brezbarvni člen te vlade, ki slepo sledi usmeritvam EU in ZDA. Politični oportunizem je v Sloveniji že zdavnaj stopil pogum majhne suverene države. Namesto načela moči je za nas pomembna moč načel. In teh kakopak nimamo, ne doma in ne v tujini.

Ena od večnih političnih modrosti iz zakladnice stripa o Alanu Fordu govori, da ne smeš izgubiti, če želiš zmagati. Toda leta 2024 bo pomembnejše ekonomsko napotilo. Leta 2024 bo bistveno, da spustimo pričakovanja na raven še sprejemljivega razočaranja … Več od tega niti ne potrebujemo.