Komentar / Vojne igre
So naši, torej zahodni voditelji res zadnji glas razuma v sicer poblaznelem svetu?
Zahodni mediji, ki jih povzemajo tudi slovenska uredništva, imajo navado v rednih presledkih objavljati zastrašujoče članke o potezah tujih državnikov. »Kitajska izvaja letalske vaje nad Tajvanom«, »Pjongjang ob jedrskih provokacijah ne bi omahoval z jedrskim odgovorom«, »Iran pospešeno plemeniti uran«, »Predsednik ruskega parlamenta posvaril pred tretjo svetovno vojno« … Javnost je vendarle treba opomniti, da živimo v nevarnem svetu, polnem norih diktatorjev, ki imajo prst vedno na sprožilcu. Le kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo naših razumnih voditeljev in seveda Natovih sil, da nas branijo pred temi vojnimi jastrebi? Znova in znova se v medijih tako utrjuje dihotomija »trezni in odgovorni Zahod« proti »poblaznelemu avtoritarnemu Vzhodu«. Kdor je izpostavljen izključno zahodnim liberalnim medijem, utegne živeti v prepričanju, da so naši voditelji zadnji glas razuma v sicer poblaznelem svetu.
Zato smo lahko toliko bolj hvaležni nizozemskemu admiralu Robu Bauerju, predsedniku Natovega vojaškega odbora, da je prejšnji teden opomnil evropsko javnost, kako daleč od treznosti in razumnosti so dejansko odtavali naši predstavniki. Na bizarni, s čustvi nabiti tiskovni konferenci smo med drugim slišali, da Nato pripravlja največje vojaške vaje v zgodovini organizacije (v vojnih igrah bo sodelovalo 90 tisoč vojakov, med njimi 200 slovenskih), da prehajamo v pripravljenost na totalno vojno z Rusijo, da bo ta v prihodnjih letih zagotovo napadla Evropo, da se morata zato tudi civilna družba in industrija podrediti krepitvi vojaških sposobnosti in da bi si morali za preživetje vsi prebivalci pripraviti »vodo, radijski sprejemnik z baterijami in svetilko, da bi preživeli prvih 36 ur«. Ne, to ni bila tiskovka iz Pjongjanga – najvišji predstavnik največje vojaške koalicije nam sporoča, da ni alternative totalni civilizacijski vojni in naj se vsi pripravimo na življenje v bunkerjih.
V nezahodnih medijih so podobnih izjav Natovih predstavnikov že vajeni, navsezadnje sam Joe Biden vsaj enkrat na teden v svet pošlje podobno sporočilo. Vseeno pa si lahko predstavljamo, kako so Bauerjeve apokaliptične napovedi učinkovale v tujem tisku – vsak si je lahko ustvaril vtis, da smo na Zahodu že popolnoma poblazneli. Ali lahko za kogarkoli res obstaja še kanček dvoma, da je Nato največja grožnja svetovnemu miru? V primerjavi z razsežnostjo njegovih vojaških vaj in napovedano totalno mobilizacijo proti Rusiji je Kim Džong Unovo nastopaštvo videti skromno. In ne pozabimo, da ves svet že mesece opazuje neodgovorno ravnanje zahodnih sil, ki vojaško in finančno podpirajo izraelski genocid nad Palestinci v Gazi. Na Zahodu se bojimo ponovnega vzpona Trumpa in drugih populistov, ki naj bi zamajali trezno in odgovorno ravnanje naših institucij, za večino sveta pa se je kakršnakoli utvara o treznosti in odgovornosti naših držav že zdavnaj razblinila. Čeprav se nam sredinski voditelji doma zdijo kolikor toliko racionalni, večina človeštva od njih sliši le krvoločne provokacije, ob katerih Trump dejansko deluje kot bister in razumen diplomat.
Zagotovo pa si podoben vtis o naših voditeljih ustvarja tudi vse več Zahodnjakov. Bauerjevo tiskovno konferenco so mediji povsem nekritično povzemali, bralci na družabnih omrežjih in v komentarjih pa so dobesedno pobesneli. V vsej Evropi ne boste našli človeka, ki bi padel na ceneno Natovo propagando. Nekaj je, da s takšnimi izjavami provociraš tuje državnike, nekaj popolnoma drugega pa, da hočeš z njimi »navdušiti« domače prebivalstvo. Le kaj so mislili Natovi piarovci – da Evropejci hrepenimo po vojni z Rusijo? In ali so res računali, da bo kdo kupil njihove laži o skorajšnji invaziji? Danes je večini Evropejcev in Američanov jasno, da jih Rusija vojaško ne ogroža. Govoriti, da bo vojska države, ki se že drugo leto z ogromnimi žrtvami bori za nekaj metrov zemlje v Ukrajini, jutri vkorakala na Dunaj, je pač žaljivo do našega intelekta. Prav tako je vsem jasno, da je Zahod z nenehno dobavo orožja in spodkopavanjem mirovnih procesov sokriv za vojno, ki si jo ves svet prizadeva končati. Še tisto malo moralnega kapitala, ki so ga zahodni voditelji imeli pri poseganju v ukrajinsko vojno, se je zgubilo v ruševinah Gaze in z bombardiranjem izstradanega Jemna. Vsi lahko tudi opazujemo bistveno odgovornejšo mirovniško diplomacijo držav, kot so Kitajska, Brazilija, celo Južnoafriška republika. Naj nas še tako zasipavajo z zastrašujočimi novicami o ekscesih tujih režimov, med prebivalci ni nobenega navdušenja nad »končnim obračunom z Rusijo«, nad »discipliniranjem Irana« ali »demokratizacijo Tajvana«. Niti ni več trdnega prepričanja, da je naša stran v kateremkoli konfliktu zares prava stran.
Da si Evropejci želimo predvsem miru in stabilnosti, pa je spet prva spoznala skrajna desnica. Leta spodletelih Natovih provokacij in ustvarjanja vojnih žarišč so paradoksalno prinesla novo platformo za stranke in politike, ki so bile nekoč goreče podpornice vsake vojne, danes pa obljubljajo umik podpore Ukrajini in preusmeritev vojaških proračunov k drugim projektom. Liberalizem je postal sinonim za vojne eskalacije, desničarji pa so začeli, četudi površinsko in brez resnih zavez, kritizirati politiko Nata in EU. Med njimi so vzpenjajoči se nemški desničarji iz AfD in nizozemski rasist Geert Wilders, podobno retoriko sta znala dobro uporabiti tudi Giorgia Meloni in Orbán. Prvi v tej druščini pa je seveda Donald Trump, ki se po obdobju Bidnove kaotične zunanje politike ameriški javnosti kaže kot resen državnik – človek, ki bo znal skleniti »dobre kupčije« s tujimi voditelji.
Za ponovni vzpon desnice pa ne bodo krivi Rusi, Kitajci ali Iranci – krivi bodo evropski in ameriški liberalci, ki nočejo in nočejo potegniti zavore pri vojnem hujskaštvu. Krivi bodo ministri in poslanci, ki namenjajo vse večji delež proračunov norim Natovim avanturam. Krivi bodo liberalni novinarji, ki nekritično povzemajo blazne izjave vojnih jastrebov in se jih pogosto celo trudijo prekositi. In krivi bomo vsi, ki se ob tem drvenju v vojni pekel ne organiziramo, ne protestiramo, ne zahtevamo izstopa iz Nata. Že dolgo ni bilo večje potrebe po organiziranju proti imperializmu – bodo pobudo res prevzeli konservativci in ksenofobi?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.