Komentar / Mir kot vsesplošna dobrina

Bernard Nežmah

8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Pamflet

Posnetek nelegalne avto dirke iz garažne hiše megacentra na Rudniku je pretresel družabna omrežja. Ko policijsko vozilo prižge utripajoče luči, se mu vozniki na cesti samoumevno umaknejo. Tokrat se je pred može postave postavil junak, jih ustavil, si v zabavo sezul čevelj in navdušeni množici demonstriral, kako se jih ne boji, kako mu nič ne morejo. In res, policisti so se z vzvratno vožnjo umaknili s posredovanja. Demonstracija vesoljni državi o popolni nemoči policije.

Vodstvo policije se je čez nekaj dni odzvalo na tiskovki, v kateri je dogodek predstavilo kot zmago policijskega razuma, ki se ni pustil sprovocirati, ampak se je umaknil in poklical dodatne patrulje, ki so potem množico ukrotile. Tako so se tudi izognili neljubim fizičnim incidentom. Finalna poanta je bila, da policijska represija ne more nadomestiti odsotne starševske vzgoje. Preprosto, problem je stanje duha v družbi, ne pa policija.

Pred meseci so navijači Green Dragons nekega večera zavzeli prestolnico, s pirotehniko kontaminirali zrak nad mestom, ki je beležil radikalno zdravju nevarno onesnaženje, in ker jim je asistiral še župan Zoran Janković, ki je na njihovo željo pogasil mestno razsvetljavo, so meščanom ukinili še varno svobodo gibanja po mestnih ulicah. Preprosto - navijaške horde so prevzele oblast nad mestom. In reakcija policije? Nič, dogodek je od daleč spremljala, intervenirala pa ni kajpak zato, ker je ocenila, da je bolje, da s svojo akcijo ne draži slavja dragonsov.

To jim je uspelo, a s sporočilom, da rabiš le dovolj številčno skupino, pa lahko v miru vzpostaviš svoj zakon ulice. K temu duhu je kajpak izdatno prispevala Golobova vlada, ki je protestnikom v času kovida, anulirala izdane policijske kazni in jim je globe avtomatično povrnila. Tedanji predpisi so zaradi pandemije prepovedovali množična zbiranja, tako kot povsod po Evropi. Če skočimo v kožo policistov, ko so njihovi kolegi na Trgu republike stali v kordonu in po svetopisemskem načelu vdano prenašali, kako jih demonstranti v zabavo špricajo z vodnimi pištolami in jim s flumastri rišejo po opremi? Norčevanje, ki je devalviralo policijsko digniteto. In družbeni zgled, kako je upiranje policijskim ukazom oblika uličnega gledališča.

Če lahko sprejmemo razlago o razumnem umiku policijskega vozila pred množico objestnežev v rudniški garaži, pa umanjka odgovornost policijskega vrha. Ad hoc dirka po parkirišču trgovskega centra ni bila le veseli spektakel, številnim gostom trgovin je onemogočila, da bi se iz podzemne garaže odpeljali domov. Javni red in njihova svoboda gibanja je bila odločno suspendirana. Ali ni naloga policije, da varuje državljane, ki jim druga skupina onemogoča prost prehod po javnih krajih? Njen vrh je potem v pogovorih z novinarji omenil, da so tovrstni divji reliji stalnica, ki se je po predvajanju filmov s to tematiko udomačila v prestolnici. Zakaj policija, ki je spremljala množično zbiranje, ni odreagirala že poprej oziroma zakaj ni bila v večjem številu tam blizu?

Ko so otvorili novo stavbo Roga, so ravnali diametralno drugače. Naokoli je mrgolelo varuhov reda, še pred kakršnimkoli fizičnim incidentom. Še več, po minornih konfliktih so tja napotili četo specialcev s čeladami, ščiti in bikovkami. Ščitili so proslavo politikov iz kroga ljubljanskega župana.

Trpko sporočilo - policija odločno ukrepa le tedaj, ko protestniki motijo slavje vladajoče oligarhije. - Politizacija policije.

Politični škandal je povzočilo sicer gostovanje poslanke Mojce Šetinc Pašek v oddaji Uroša Slaka na POP TV, v kateri je izrekla, da je namen preiskovalne komisije, ki proučuje financiranje stranke SDS, obračun z največjo opozicijsko stranko. Pred časom odstavljena predsednica komisije pa je to opravičila, češ, da je bilo to nujno zaradi preganjanja nedovoljenih oblik financiranja političnih strank. OK, toda kaj reči o komisiji, ki skuša preiskati sporne posle zgolj pri eni parlamentarni stranki, ko pa je na rešetu podkupovanje medijev s strani Roberta Goloba, pobudo take preiskave blokirajo? In pridemo v absurdno družbo, v kateri preiskujejo kršenje zakonov samo pri opozicijski stranki? - Politični apartheid.

To besedo se danes najbolj pogosto uporablja pri poročanju iz Izraela. Ima seveda svoj smisel, toda slovenska javna medija, kot sta STA in RTV SLO gojita posebni način poročanja. Na spletni strani nacionalke so pred dnevi poročali o zahtevi izraelske vlade, da jim Hamas preda seznam še živih talcev, ta pa jih je zavrnil, češ da v vojnih razmerah nima natančnega vpogleda, kje vse so zaprti in koliko je živih talcev. A spletna nacionalka je v istem poročilu objavila decidirano vest - da je tega dne Izrael ubil še 86 ljudi. Tu seveda ni dileme o grozotah, ki jih doživljajo palestinski civilisti. A vendar, ob tako natančnem podatku, se velja vprašati, iz katerih novinarskih virov vedo za to številko? V nadaljevanju novica pojasni, da po besedah palestinskega zdravstvenega ministrstva. Če primerjamo poročanja nacionalne javne televizije s svetovno agencijo Reuters, bomo opazili, da ta striktno vsakič pripiše, da je ministrstvo v Gazi postavljeno od Hamasa. Še več, poročila iz Gaze vodi v rubriki »Izrael in Hamas v vojni«. Je pa pomenljivo, da Reuters zanima tudi stanje duha med Palestinci. Tako navede besede Shabana Abdel-Raoufa iz Gaze, očeta petih otrok, ki vzklikne, kako je okoli njega vsak dan več ducat mrtvih in da on hoče premirje - zdaj! Domačini preživljajo dvojni pekel - brutalno izraelsko raketiranje in Hamasovo diktaturo. Stvar, ki si jo najbolj želijo - je mir, bržkone za vsako ceno.