Komentar / Pozor, vohuni prihajajo!

N'toko

29. 3. 2024  |  Mladina 13  |  Žive meje

Francoska država, ki ima težave s pravo invazijo stenic, je po letu neuspešnega boja z nadležnimi krvosesi ubrala novo strategijo. Minister za evropske zadeve Jean-Noël Barrot je na začetku meseca stopil pred medije in povedal, da gre dejansko za lažni preplah, saj da »se je panika zaradi domnevnega širjenja stenic okrepila z dezinformacijami na družbenih omrežjih, povezanih s Kremljem«. Prav ste slišali, za stenice na pariški podzemni so krivi Rusi. Francozi, ki se pritožujejo nad srbečimi oteklinami po telesu, so zgolj nasedli kremeljski dezinformacijski kampanji, ki poskuša »spodkopati njihovo podporo Ukrajini«. Če vas kaj srbi, krivite Putina, ne nas. Bizarno iskanje krivca za razmnožitev stenic je zgolj zadnji primer konspirativne komunikacije evropskih liberalcev, ki za vsakim neugodnim političnim izidom vidijo podtalno delovanje tujih agentov.

Strategija seveda ni nova – vsi se še spominjamo ameriške teorije zarote »Russiagate«, s katero so leta 2016 demokrati poskušali vzpon Donalda Trumpa na vsak način podtakniti Kremlju. Paranoično iskanje povezav med političnimi nasprotniki in Putinom se je nato iz ZDA preselilo v EU, kjer celo evropski parlament razpravlja o »ruskem poseganju v naše demokratične procese« (demokrati so medtem našli nove krivce za svoje težave v Kitajcih in njihovem peklenskem vohunskem stroju TikToku). Očitno pa pred paranojo ni varna niti Slovenija; ta mesec je izgnala ruskega diplomata zaradi »povečanja ruskih propagandnih aktivnosti zoper nacionalne interese Republike Slovenije«, pri čemer naj bi bilo pomagalo na stotine ruskih študentov. Tudi tu naj bi bilo šlo za širjenje lažnih novic na družbenih omrežjih, naši mediji so začeli v duhu vohunskih trilerjev objavljati spektakularne izjave kot »Rusija – neuradno – tudi v Sloveniji krepi mrežo sodelavcev in tako imenovanih spečih agentov«, Delo pa je postreglo z bombastično naslovnico »Ruski agenti tudi pod krinko študentov!«.

Razprava o podtalnem vplivu Rusije je že na prvi pogled otročja. Jasno je, da prav vse države poskušajo vplivati na politično dogajanje po svetu, a vmešavanja ne izvajajo ob pomoči najstnikov, ki v kleteh tipkajo lažne novice, ampak z lastništvom velikih medijskih koncernov ter financiranjem političnih gibanj. EU in ZDA to počnejo precej bolj agresivno kot Rusija. Smo spregledali, da ima ameriška politika na Balkanu svojo medijsko platformo, ki je v lasti prozahodno usmerjenega srbskega milijarderja? Ali da je naša največja komercialna televizija v lasti češkega mogotca, ki osebno obiskuje slovenske premiere? In da ne naštevamo samo Zahodu naklonjenih vplivnežev – tudi Viktor Orbán je pri nas financiral medijsko hišo. Ruska propaganda, ki se pojavlja po obskurnih kotičkih spleta, je seveda lahko lažniva in neokusna, nikakor pa se po vplivu ne more primerjati z mediji in fundacijami, ki delujejo vsem na očeh. Če bi naše vlade skrbel tuji vpliv na politiko, bi morale izganjati korporacije in nevladne organizacije, ne pa lastnikov proruskih profilov na TikToku.

Še bolj neumno je poročanje o »ruskih agentih med študenti«. Slovenija ima z Rusko federacijo sklenjenih več deset bilateralnih sporazumov in je lani z njo opravila za milijardo 200 milijonov evrov poslov, vrednost trgovanja pa vsako leto od začetka vojne narašča. Rusija se je tako lani prebila med deset največjih izvoznih trgov Slovenije, v njej delujejo naša največja državna podjetja z več tisoč zaposlenimi, lani pa so sklenila tudi uvozne dogovore z ruskimi naftnimi podjetji. Rusija in Slovenija torej nista z železno zaveso ločeni državi, med katerima bi kot med hladno vojno stiki potekali zgolj prek podzemnih obveščevalcev – poslovneži in diplomati se na najvišji ravni sestajajo dobesedno vsak dan. Ali mora Rusija za uresničevanje svojih interesov v Slovenijo res vtihotapiti »speče agente« s študentskimi vizumi? Le kakšne relevantne informacije lahko ti pridobijo v primerjavi z vplivnimi gospodarstveniki, ki so vsak dan v stiku z državnim vrhom? Bodimo jasni, nobene resne obveščevalne agencije ne zanima, kaj ruski študenti počnejo na družbenih omrežjih.

Bombastične novice o razkritju vohunskih celic pri nas je zato treba vzeti s ščepcem soli. Več kot očitno niso namenjene obveščanju, ampak propagandi. Na eni strani morajo evropske oblasti najti nove načine, kako upravičiti nadaljevanje vojne v Ukrajini, ki med prebivalci izgublja podporo. Položaj zanje ni prijeten – le kdo bi hotel biti prvi, ki bo po letih pridiganja o boju za demokracijo naredil sramoten korak nazaj in priznal, da je bila ukrajinska avantura draga zunanjepolitična napaka? Tega ne bodo storili. Še naprej bodo razglašali neomajno podporo Ukrajini, a jo bodo hkrati po tihem in hinavsko umikali (tako kot to že počne Joe Biden). Nezmožnost zmage na fronti bodo medtem kompenzirali z lažnimi zmagami v »podtalnem obveščevalskem boju« proti vseprisotni kremeljski grožnji. Od takšne naracije imajo liberalci tudi notranjepolitično korist: če Putinova roka res seže v vse sfere evropske družbe, lahko veliki lutkar stoji tudi za vsemi drugimi težavami. Putin je kriv za vzpon skrajne desnice, kriv je za inflacijo, kriv je za podnebne spremembe, kriv je za stenice v vaši posteljnini.

Njegov zločinski režim in njegovo ravnanje v Ukrajini sta vsekakor vredna kritike, ta pa ne sme biti nadomestilo za resno soočenje z moralnim in političnim bankrotom liberalnega bloka. Tako kot Russiagate ZDA ni rešil pred notranjepolitično krizo, paranoidno iskanje ruskega vpliva ne more rešiti EU pred njenimi demoni. Lahko pa povzroči veliko škode. Ali je kdo pomislil, kakšne učinke na življenje stotin ruskih študentov pri nas imajo lahko naslovnice, na katerih so brez kakršnekoli podlage označeni za vohune? Takšno poročanje je še toliko bolj zavržno, ko zvemo, da je na nedavnih volitvah velika večina Rusov v Sloveniji glasovala proti Putinu in da so se številni preselili k nam prav zaradi nestrinjanja z vojno. Če nič drugega, so jim vlada in uredništva medijev dolžni javno opravičilo.