Komentar / Tajno poročilo

dr. Bogomir Kovač

12. 4. 2024  |  Mladina 15  |  Ekonomija

Mednarodni denarni sklad (MDS) je januarja 2024 opravil v Sloveniji oceno upravljanja javnih naložb (PIMA) in zgodba o tem je poučna. PIMA je del presoj oddelka za fiskalne zadeve (FAD) in zanjo običajno zaprosi država. Postopek in pristop strokovnjakov MDS temeljita na izhodiščni samooceni domače administracije in dodatni presoji MDS. Kritična presoja prednosti in slabosti učinkovitega upravljanja in vodenja javnih investicij je namenjena izboljšanju obstoječih praks. In tu se je zapletlo. Upravljanje javnih investicij je že desetletja Ahilova peta slovenske države. Tudi Golobova vlada ima težave z operativnim projektnim menedžmentom. PIMA lahko vodi do učinkovitejšega upravljanja in vodenja javnih naložb, prispeva k racionalnejši fiskalni porabi in večji gospodarski rasti. Zato mora PIMA postati javni dokument kot del fiskalne in razvojne politike države. Toda poročilo je ostalo zaprto za vrati MF, šlo je mimo fiskalnega sveta, računskega sodišča in kritične strokovne javnosti. Kot nov dokaz naših izgubljenih priložnosti.

Začnimo pri korenu. Zadnje desetletje so pri MDS dodobra spoznali, da je neregulirano tržno gospodarstvo generator kriz. Če pustimo gospodarstvu, da se samo očisti in izkoplje iz krize, so ekonomski in družbeni stroški visoki, recesije pa se raztegnejo v dolgoročno stagnacijo. Iz velike recesije pred desetimi leti tudi vemo, da so učinkovite javne investicije temeljni vzvod za izhod iz krize. Država je tista, ki usmerja robne pogoje za gospodarski razvoj, industrijska politika in pametna zaščita domačega gospodarstva mu dajeta ustrezen pospešek. Gre preprosto zato, da je država sposobna prilagajanja na vedno bolj kompleksne in nepredvidljive spremembe. V odprtih kompleksnih sistemih, polnih negotovosti in nejasnosti, sta transparentnost in participativnost edina dobra rešitev. Prva krepi zaupanje, druga omogoča razvojni preboj. Oboje zahteva drznost in vztrajnost, gospodarstvo s poslanstvom, odprto za eksperimentiranje in obvladovanje negotovosti, kot pravi Mazzucatijeva. In PIMA je del te filozofije razvojnih sprememb.

Analiza MDS dokazuje, da države v povprečju zaradi neučinkovitosti javnih investicij izgubljajo tretjino donosnosti, nekaj manj v razvitih državah in več v razvijajočih se. PIMA analizira in vrednoti kritično infrastrukturo upravljanja javnih investicij kot del javnega sektorja in javnih dobrin. Sistem vrednotenja zajema načrtovanje, alokacijo in implementacijo javnih investicij na 15 odmerjenih področij presoje s tremi ključnimi dejavniki projektnega menedžmenta (informacijski sistem, projektna organizacija in vodilni menedžment). Ne gre zgolj za vrednotenje učinkovitosti javnih investicij, temveč tudi za njihovo fiskalno vzdržnost, makroekonomsko stabilnost in trajnostni razvojni preboj. Gre torej za sistematično sistemsko analizo javnih investicij, sklepi in priporočila so zapisani v konciznem končnem poročilu. Politične oblasti jih lahko uporabijo za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, boljše načrtovanje razvojnih prebojev, izvedbo želenih reform in podobno. Omogoča presojo razvojnih kapacitet, prednosti in slabosti, konkurenčnih prednosti in tveganj, ki jih nosijo s seboj javne investicije. Krožni vrednostni diagram PIMA in doseženo število točk je skratka učinkovito orodje vodenja države.

Slovensko poročilo PIMA povzema najprej natančno makroekonomsko sliko države, z vsemi posebnostmi nihanja rasti in inflacije, pa tudi nizke brezposelnosti, težav z delovno silo in dolgoročnimi izzivi protipoplavne sanacije in zaščite. Fiskalne razmere so kritična točka, omejiti moramo porabo, hkrati pa ohraniti nujne razvojne projekte. Potrebe in izdatki rastejo hitreje od prihodkov, dolgoročnih odprtih front pri nedokončani plačni, pokojninski, zdravstveni reformi, pa nujnih protipoplavnih ukrepih, energetski prenovi je veliko. Sposobnost njihovega finančnega, projektnega in tehničnega obvladovanja pa je majhna. Strukturne politike in razvojna konvergenca, sposobnost načrtovanja, alokacije in implementacije, tega ključnega trikotnika, ne delujejo dobro. Dejansko se ključna zgodba venomer vrti v začaranem krogu investicijske učinkovitosti, rasti produktivnosti in konkurenčnosti. Za državo je seveda najpomembnejše, kako vse to povezati z operativno strateško razvojno politiko, industrijsko in regionalno ekonomiko, z jasno agendo implementacije in medsektorskega projektnega menedžmenta. Poročilo PIMA, vsaj v splošni javno dostopni dikciji, opozarja na ključne probleme slovenske države.

Toda v deželi, ki ni nikoli dojela Schumpetrove ideje »konstruktivne destrukcije«, se tu prave težave šele začenjajo. Tovrstna poročila so smiselna, če omogočajo upravljavske spremembe, drugačno vodenje sprememb, medsektorske projekte, ki delujejo od spodaj navzgor, z učinkovitim javnim menedžmentom, javno-zasebnim sodelovanjem. Če poročilo ostane tajno z omejenim dostopom, kritične ugotovitve pa počrnjene ali umaknjene, potem ne more biti sprožilec sprememb. Brez povratne zanke ni učenja, ni napredka in razvojnih sprememb. Amatersko vodenje te države zunaj profesionalnih standardov menedžmenta sprememb postaja zadnjih dvajset let, tam nekje po letu 2005, nevzdržno. Pomeni začetek razvojnega zaostajanja Slovenije, izgubo prednosti pred drugimi postsocialističnimi državami. Noben predsednik vlade, od Janše, Pahorja do plejade novih obrazov, ni kos tej nalogi. PIMA je zgolj dokaz ekonomskega semnja naše politične ničevosti.

Javna objava poročila PIMA je v rokah odločitve in dovolila slovenske vlade. Za odgovorne iz MDS je to znak, da vlada želi izboljšati svoje upravljanje javnih investicij, skupaj z vsemi drugimi deležniki. Akcijski načrt postopnega izboljšanja javnega menedžmenta na temelju poročila PIMA in morda dodatne asistence MDS so test vsake vlade. Vladni golobnjak ga žal (še) ni opravil!