Komentar / Svoboda minus 3

Bernard Nežmah

10. 5. 2024  |  Mladina 19  |  Pamflet

Ob dnevu svobode medijev ja tiskovna agencija STA objavila članek, v katerem je o medijih spregovorila ministrica Asta Vrečko, ki je povedala, da neodvisni mediji ljudem prinašajo verodostojna dejstva o tem, kaj se dogaja v družbi. Nov zakon, ki so ga spisali na njenem ministrstvu, pravi, da bo zagotovil večjo transparentnost, neodvisnost in pluralnost medijev, kar je ključnega pomena za obveščeno družbo in demokracijo.

V glavnem mestu izhaja v visoki nakladi mesečnik Ljubljana, katerega značilnost je, da opeva lepote mesta in piše hvalnice projektom mestnega župana. Ta javni medij je zgled popolne odsotnosti pluralnosti. Zoper radikalno sečnjo mestnih parkov na Golovcu in Rožniku so protestirale številne okoljske skupine in posamezniki, a njihovega pogleda v listu ni bilo. O nevarnostih gradnje kanala C0 že leta poročajo -vsaj skopo - tudi osrednji mediji, a list Ljubljana teh dilem še ni spravil na svoje strani. Enostavno - v tem javnem mediju ni niti sledi pluralnosti. A ministrica pravi, da je pluralnost in neodvisnost medijev osrednjega pomena za demokratično družbo. In kako bo njen zakon zagotovil pluralnost in neodvisnost. V razvidu medijev pri kulturnem ministrstvu je vpisan pod številko 9, kot odgovorna oseba pa je zapisano ime - Zoran Janković. Pri drugih stojijo imena odgovornih urednikov. Kako naj bodo pisci Ljubljane neodvisni pred politikom?

Ne gre. Je torej ministrstvo Aste Vrečko zaradi eklatantnega kršenja pluralnosti in neodvisnosti izbrisalo list Ljubljana iz razvida medijev, saj ne zadošča proklamiranim idejam evropske uredbe o medijih???????

Njen ministrski kolega iz stranke Levice Luka Mesec je potegnil smelo potezo - na službeno potovanje v Bruselj se je odpravil z vlakom. Redka poteza in lep zgled. S stališča medijev ima resda lepotno napako, državni SIOL je njegovo potovanje predstavil kot propagandni članek, ki je opremljen s fotkami, kako v vagonu telovadi in se hrani s sendvičem, niti besedice pa o tem, na kakšen sestanek sploh gre in kaj bo tam počel. A pustimo vnemar kritiko in sledimo zgledu, o katerem pravi, da je to njegov prispevek k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Nova drža vladne ekipe?

Istočasno je zunanja ministrica Tanja Fajon odletela v Izrael, kjer naj bi se srečala s predsednikom Isaacom Hercogom, zunanjim ministrom Israelom Katzem in s palestinskima voditeljema istega ranga. A v deželi gostiteljici se je dogodilo, da predsednik zanjo ni našel časa.

Si je predstavljati leto 1972, ko je v Moskvo prvič priletel ameriški predsednik Richard Nixon, pa sovjetski voditelj Leonid Brežnjev zanj ne bi imel časa? Ker je moral na lov na medvede v Sibiriji?

Ignoranca izraelskega predsednika je diplomatski škandal, toda - kaj je zamudil? Ministrica Fajonova je gostiteljem prišla povedat, da bo Slovenija priznala neodvisnost Palestine. Stavek, ki ga nočejo slišati.

Zanje pomeni legalizacijo oblasti teroristične stranke Hamasa v Gazi, pod katerega vladavine že več kot desetletje ni bilo volitev. OK, priznanje Palestine ima tudi humano noto podpore Palestincem v brutalni vojni z Izraelom.

Toda, zakaj je ministrica sploh odšla na pot do najvišjih izraelskih predstavnikov? Da, vlada namerava priznati Palestino, je znano. Čemu bi iz proračuna plačevali še njen uradni obisk, da to še na uho pove izraelskim gostiteljem?

Bližajo se seveda evropske volitve in politiki računajo, da pozornost javnosti pač koristi njihovim strankam. Vladajoča Svoboda je tako priredila tri velika srečanja, na katerih je napovedovala svoje volilne protagoniste. Vsakič jim je odpadel po kakšen heroj, na zadnji predstavitvi pa je predsednik Robert Golob svojo listo predstavil z besedami: Tako kot je Dončić ponosen na svoje trojke, smo mi v Svobodi ponosni na svojo ekipo. So ga novinarji na tiskovki potem povprašali, zakaj je poprej namenil za nosilca zdravnika Aleksandra Merla, zakaj evroposlanca Klemna Grošlja ne vidi kot del svojih trojk? Projekt nemogoče. Naslednji hip se je obrnil in odkorakal s tiskovne konference. Za listo kandidatov je porabil manj stavkov, kot je poslal fotk na družbena omrežja s svojih prvomajskih počitnic. A odhod ni presenetil le novinarjev, še bolj zbegano so zrli preostali člani Svobode, ki so malo pogledovali za njim, ali naj odidejo za njim ali naj brez njega sami stojijo pred reporterji.

Veliko presenečenje evrovolitev je sicer stranka Zelenih. Dolgoletna okoljska asociacija je postavila na svojo listo tri politične zvezdnike, ki jih doslej nismo poznali kot naravovarstvenike: Klemna Grošlja, Aleksandra Merla in Mojco Pašek Šetinc. Trojico nekdanjih adutov Svobode, ki jih je Golob enega za drugim degradiral in odstranil iz reprezentativnih mest na strankinih listah. Namesto Zelenih imamo novo stranko - Svoboda - 3.

Po odhodu legendarne poznavalke žurnalizma profesorice Mance Košir je nacionalka predvajala njen poslednji intervju, v katerem je v Tedniku pripomnila, da je bil posnet malo po njenem rojstnem dnevu, ki pa je bil že pred dvema mesecema. Kdo bi razumel uredniško odločitev, da je objava tako eminentnega pogovora čakala dva meseca?

Vsebina je bila pač peklensko aktualistična. Koširjeva je ogorčeno izpostavila, da se vlada in parlament ukvarjata z evtanazijo in pomočjo pri samomoru težko bolnih, za najpomembnejše, kot je njihova paliativna oskrba, pa nima denarja!!!

Ista vlada, ki je razsipna s potovanji ministrov, z nakupi neuporabnih stavb za sodišča, z ženeroznim prispevkom pri nakupu e-biciklov, pri sončnih elektrarnah etc., celo pri razpisih za civilna društva nevladnikov, le za nevladnike Hospica, ki lajšajo na smrt trpečim zadnje trenutke življenja, ni dodatnega denarja v proračunu.