Komentar / Novosti iz Hrvaške

Heni Erceg

17. 5. 2024  |  Mladina 20  |  Hrvaška

Da, zgodilo se je čisto po naključju, pa vendar se zdi tako simbolično – novo hrvaško vlado so končno skrpali skupaj ravno na dan zmage nad fašizmom, ki se zdaj sicer imenuje dan Evrope, da bi mladim rodovom čim učinkoviteje vsilili pozabo vseh žlahtnih tradicij antifašizma. Če pri tem upoštevamo, da je s koalicijo konservativne, desne HDZ in profašističnega Domovinskega gibanja nastala zveza, utemeljena na najskrajnejših protidemokratičnih izhodiščih, simbolika dneva antifašizma deluje še neizprosneje.

Gnan od bolestne ambicioznosti je bil Andrej Plenković, ta hodeči Bog sonca, pripravljen skleniti pakt s samim črnim hudobcem, da bi si zagotovil tretji mandat za kanclersko vladanje Hrvaški. Njegovo dosedanjo vladavino sta zaznamovala korupcija in kriminal, ki sta pri vseh – od njegovih najbližjih sodelavcev vse do zadnjega partijskega klateža – obveljala za čislano politično doktrino in bila hkrati za državo največji mlinski kamen. Zdaj pa imamo poleg klientelizma in kriminala še srhljivi ideološki dodatek, ki ga je kot pogoj za vstop v koalicijo postavila skupina ljudi iz Domovinskega gibanja, katerega člani so sicer sami odpadniki iz vladajoče stranke.

Seznam mračnjaštev, ki so jih uprizorili ti ljudje, je dolg, v celoti pa se z njim nakazuje turobna vrnitev države v devetdeseta leta, ko je bilo za HDZ normalno in edino sprejemljivo, da opozicije ni, da so mediji podaljšana roka oblasti in da vsak glas drugače mislečih obvelja za izdajalskega. To je bil čas sprevrženih poskusov onemogočanja svobodnih medijev z grožnjami in prisluškovanjem, pa tudi z vlaganjem brezštevilnih tožb proti tisti peščici neodvisnih medijev, zlasti proti Feralu. Časopisi so jih drugo za drugo izgubljali, hadezejevci pa so si na račun »duševnih bolečin« polnili žepe.

Zdaj, 30 let pozneje, spet opazujemo resno izničevanje vsakršnih pridobljenih vrednot in vzpostavljanje novih; tega so se lotile barabe iz te male profašistične stranke, ki jih je »proevropski« premier sprejel odprtih rok in privolil celo v najsramotnejši pogoj – odrekel se je SDSS, dosedanji zvesti partnerici. Slovo od predstavnikov srbske manjšine je bilo bistveni pogoj njegovih novih partnerjev, preostali manjšinci so mu seveda zagotovili glas za sestavo nove vlade, Srbe pa je zavrgel kot staro, obrabljeno krpo.

Potem je premier in prijatelj predsednika SDSS Milorada Pupovca z molkom odgovoril še na zahtevo svojih proustaških partnerjev, naj se ustavi nadaljnje financiranje srbskega tednika Novosti, češ da »tako kot nekoč Feral zdaj Novosti spodkopavajo temelje domovinske vojne in države«, čeprav imajo manjšine z ustavo in zakoni zagotovljeno pravico, da denar, do katerega so upravičene, razdelijo, kakor želijo, za svoj časopis, programe, knjige … Ne bomo naštevali drugih zahtev partnerja HDZ, ker so vse po vrsti odvratne in retardirane, toda napad na Novosti – dva njihova novinarja sta pravkar prejela nagrado Hrvaškega novinarskega društva – in poskus zatiranja tega malega tednika sta veliko resnejša, kot se zdita na prvi pogled. Ker ne gre samo za še eno etnično poniževanje in nedopustno grožnjo, ampak za celovit odnos do medijev, ki jih že leta – to traja že od časa precej pred volitvami – napada prav oholi predsednik vlade in HDZ.

Če v državi, v kateri je opozicijske medije mogoče prešteti na prste ene roke – to so recimo portala Telegram in Index … pa tednik Novosti, vsi drugi so v rokah mogočnih korporacij, ki so z oglasi in različnimi drugimi ugodnostmi povezane z oblastjo – medije, nenaklonjene premieru, imenujete »os zla«, je to podobno ravnanju Franja Tuđmana, ki je novinarje Ferala imenoval tuji plačanci in počel vse, da bi uničil ta tednik. Odločil se je celo za nepričakovano in nevarno mobilizacijo njegovega tedanjega glavnega urednika.

Plenković nima moči, da bi mobiliziral neželene glavne urednike, čeprav bi od njega kaj takega zlahka pričakovali, samo če bi bila država v vojni, se je bil pa zaradi koalicije z najhujšo sodrgo najprej pripravljen odreči srbski manjšini in nato še brez odziva poslušati brezobzirne napade na srbski tednik, ki bi se smel v skladu z »uredniško politiko« voditeljev Domovinskega gibanja ukvarjati samo s folkloro in starimi običaji Srbov na Hrvaškem, nikakor ne s »spodkopavanjem temeljev domovinske vojne«. Z odnosom do Novosti se pravzaprav kaže splošen odnos te profašistične združbe do Srbov na Hrvaškem, ki veljajo za večne sovražnike.

»Varčnežev« iz Domovinskega gibanja recimo prav nič ne moti odtekanje ogromnih količin javnega denarja v Hrvaško televizijo, pogreznjeno v nacionalizem, ali financiranje kopice obskurnih desničarskih pamfletov, varuhov fašistične zapuščine in promotorjev osebkov iz Domovinskega gibanja, ki so med drugimi prelestmi obljubili tudi gradnjo Muzeja žrtev komunističnega nasilja. Seveda zaradi napadov na Novosti zdaj dežujejo odzivi novinarskih združenj z vsega sveta in opozarjajo na resno krnitev medijskih svoboščin, vendar se vse to ne dotakne nove vladajoče koalicije, katere strmoglavljenje v desničarski radikalizem, kakršnega zagovarja profašistična Alternativa za Nemčijo, najočitneje prepoznamo v odnosu do srbske manjšine, vse drugo pa je enak ideološki horor. To seveda ne pomeni, da ta interesna skupinica ni zahtevala in dobila želenih ministrstev za energetiko in kmetijstvo, teh zlatih jam in legel številnih dosedanjih korupcijskih poslov.

Vsekakor smo na dobri poti, da se pridružimo evropskim državam, v katerih se vztrajno zatira svoboda posameznikov, manjšin, migrantov, medijev. Hrvaška pravzaprav samo sledi sedanji evropski usmeritvi.