Grega Repovž

5. 7. 2024  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Uvodnik / Dovolj ekonomije

Slovenski filozof Samo Tomšič, ki sicer deluje v Berlinu, je v drobni knjižici Psihopatologija politično-ekonomskega vsakdana v svojem eseju leta 2017 zapisal na prvi pogled zapleten stavek: »Okrog ekonomije, ki si je v neoliberalizmu dokončno priborila status sodobne ‘kraljice znanosti’ oziroma hegemonske discipline, se zbirajo ostale discipline, kot so psihologija, sociologija, matematika, farmakologija itd., ki vsaka s svojim inputom prispevajo k verifikaciji dveh ključnih političnoekonomskih hipotez: ‘egoistične hipoteze’, po kateri naj bi bili vsi ljudje narcisistične atomske enote, in ‘samoregulativne hipoteze’, po kateri naj bi bil trg zgrajen na trdnih in predvidljivih zakonih, ki jih lahko zamajejo zgolj nepremišljene politične intervencije.« Zakaj navajamo ta stavek?

Ker je v njem skrito vse, kar je povzročilo, da je današnji zahodni svet padel s tečajev oziroma direktno v novofašizem. Ja, problem je ekonomija, ekonomija kot kraljica vednosti. Čas je, da to znanost – in še vedno je znanost – brcnemo v kot. Še več, čas je, da ekonomijo kot kraljico znanosti vržemo s trona, zahtevamo od nje, da naredi lastno denacifikacijo – in s tem ne mislimo zgolj na znanost, ampak na malodane vse tiste, ki jo predstavljajo. Seveda poznamo izjeme, ki so na to ves čas opozarjale.

Da, ekonomiji in ekonomistom moramo reči: imeli ste oblast zadnjih 40 let, od železne Thatcherjeve naprej, vendar ste vse zavozili. Vaša znanost je v trenutku, ko je povozila vse ostale in postala nekakšna ustava pameti, pri tem pa poljubila prstan neoliberalizmu, zavozila svet. Uničili ste pomen solidarnosti. Uničili ste človečnost. Uničili ste sočutje. Vse ste monetizirali. Vsemu in vsem ste dali denarno vrednost. Vse ste spremenili v merljivo. Še odnose. Uničili ste vse. Odidite zdaj za petnajst let, potem pa se opravičite in začnite znova. Ker ta jeza, ki danes vlada v evropskih domovih, je vaša jeza – vi ste jo ustvarili. In te slabe šole, ki danes ustvarjajo vse manj izobražene prebivalce, so vaše šole. To je vaše monetiziranje. A vsega ni mogoče monetizirati, vsega ne moremo voditi ekonomično, vsega se ne da gledati skozi denar, stroške, prihodke, odhodke, dobiček in donos. Seveda je lahko mogoče – ampak ko to storite in zahtevate, uničite družbo. Uničite odnose. Uničite etiko.

Danes, ko čakamo, ali bo v neofašizem padla tudi Francija, je treba zato spet govoriti o izvornem grehu. O Thatcherjevi. O Reaganu. O neumnem vzhodnoevropskem prehodu v brutalni kapitalizem, ki je povzročil, da so te države v tridesetih letih postale predvsem na denarnih odnosih temelječe družbe. Pa o tretji poti, torej neoliberalizmu s človeškim obrazom, zaradi katerega bi morali tudi socialdemokrati razmišljati o skupinskem opravičilu. Ker so tudi oni vse zavozili. Ker so mislili, da so lahko oboje hkrati. Bogati in socialni. Za davke in proti njim. Za socialno državo in proti njej. Za javne šole – samo brez denarja za razvoj teh šol in za spodobne plače učiteljev. Za popoldanske prakse zdravnikov in njihovo javno zaposlitev. Ni se izšlo. Ne le da se ni izšlo: gre za korupcijo duha, za korupcijo posameznika, za razpad vrednot. Ne moreš biti hkrati vse.

Zakaj je vse skupaj tak problem? Ker pač korumpira družbo, kvari jo, ubija skupne vrednote in cilje. In ko tako skorumpiraš družbo, ko jo skvariš, ko ji rečeš, da je vse merljivo z denarjem in denarno enoto, ko kažeš, da ima vsak pravico biti svinja, ko gre za njegove interese, da je to celo vrlina, potem ne moreš – ko je čas volitev – govoriti ne o človekovih pravicah ne o solidarnosti. Nima smisla, ker ljudje ne moremo živeti kot razcepljene osebnosti, do popka dobri, nad popkom pa pokvarjeni. Ne izide se.

To je namreč sporočilo evropskih volitev. Tako voli ta monetizirana družba. To je družba, ki še odnose meri z denarnimi enotami. In od ljudi, ki jim zadnjih 40 let to vsi sporočajo, zdaj politiki pričakujejo, da bodo volili s skupnimi vrednotami? Zakaj bi tako ravnali na volitvah, če jim vsi sporočajo, da v trenutku, ko gre za denar, to ne velja? Je kdo resno omejil mednarodne korporacije? Je kdo omejil davčno oazarstvo – torej to, da lahko bogati svoj denar skrivajo po davčnih oazah? In ko gre za upravljanje države – zakaj so na vseh mestih upravljanja premoženja ekonomisti? Zakaj bi na primer moral Slovenski državni holding voditi ekonomist (kot ga zdaj), ne pa sociolog, ki bi razmišljal o koristih družbe, razmerjih med družbenimi razredi, dolgoročnih interesih družbe? Ali pa socialni delavec?

Ekonomisti se na teh mestih niso izkazali. Izkazali so se kot pogosto družbeno škodljivi. Oni so tisti, ki so družbe vodili v fašizacijo. Seveda ne mislimo zgolj na ekonomiste po izobrazbi, ampak na vse tiste, ki so iz različnih znanosti – kot pravilno ugotavlja Tomšič – prisedli na ta vlak. In na njem sedeli. Oziroma natančneje: kolaborirali. Ker so se seveda držali »egoistične hipoteze«, po kateri naj bi bili vsi ljudje narcisistične atomske enote.

Ne bo šlo brez družbene in osebne refleksije. Ne bo šlo brez razprav znotraj vsake posamezne skupnosti, kako je prišlo do osebne korupcije in korupcije družbe. Danes bi vsi radi kazali na mlade – ne bo šlo. Mladi so danes zgolj odraz teh 40 let. Nikar naj si nihče ne drzne kriviti njih. Takšnega sveta niso naredili oni. Mladi niso ustvarili takšne Evrope – niti ne takšne Slovenije.