Komentar / Oblastni turizem

Bernard Nežmah

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Pamflet

Po ponovni izvolitvi za predsednico Evropske komisije je Ursula von der Leyen pozvala države članice, da za komisarje predlagajo po dva kandidata: moškega in žensko. Pač v skladu z načelom enakomernega zastopanja spolov v politiki. Slovenski premier Robert Golob je poziv odločno zavrnil, češ da bo njegova vlada predlagala le enega kandidata - Tomaža Vesela. Njegov odločni ne bruseljskemu diktatu.

Lani je ob prazniku 8. marca zunanja ministrica Tanja Fajon razglasila novi koncept feministične zunanje politike in napovedala okrepljeno pozornost ministrstva na področju enakosti spolov ter spoštovanja pravic in opolnomočenja žensk in deklet po svetu. Potem pa izpostavila, da se bo zavzemala za spolno uravnoteženost vodij direktoratov, za večje število veleposlanic etc. In zdaj ji prva komisarka EU ponudi, da bi feministično zunanjo politiko postavila tudi na raven evropskih komisarskih mest. Jo je odločno podprla?

Nak, njen odziv na Golobovo solistično zavrnitev ideje o slovenski komisarski je bil medel, nobene bojevitosti, s katero bi branila svojo feministično politiko. In politiki SD se še naprej sprašujejo, zakaj stranka tone v neprepoznavnosti.

Uravnotežena zastopanost spolov pa bo realizirana pri odprtju olimpijskih iger. V Pariz potujeta hkrati premier Robert Golob in predsednica Nataša Pirc Musar. Prvič v zgodovini slovenske države in celo stare partijske Jugoslavije. Na olimpijade sicer hitijo športni navdušenci, ki si vzamejo dopust, si plačajo stroške prevoza, vstopnice in prenočišča. Državljan si izlet v Pariz plača iz svojega žepa. Par Golob - Pirc Musar pa potuje v športni paradiž evropske metropole z državnimi letali, kar predstavlja kot državniški obisk. Pač po logiki - kamorkoli potujeta, vse šteje kot državniško srečanje. Politiko sta postavila na raven osebne zabave in zgled razsipništva. OK, recimo, da se država koplje v blagostanju pa nekaj dodatnih privilegijev pripada tudi državnemu vrhu. Toda prav te dni je časnik Dnevnik prinesel pretresljivo zgodbo, kako so bolniki gastroenterološke klinike v Ljubljani prisiljeni vse poletje ležati v sobah brez klime in za zaprtimi okni.

Ubožnica, ki bi jo v romanu naslikal Charles Dickens. Ležati težko bolan in po operaciji v peklu poletne vročine sredi sodobne Ljubljane 21. stoletja!?? Tu ni denarja, za premierov in predsedničin turizem pa so odprte malhe proračuna.

V ZDA je odstopil od predsedniške kandidature aktualni predsednik Joe Biden, ki je bil evidentno tako klavrnih telesnih in psihičnih kapacitet, da so ga k odstopu pozivali številni člani demokratske stranke in novinarji NYT. Eden redkih, ki je hvalil njegovo čilost je bil slovenski premier Golob, ki je ob zasedanju NATA podal svojo ekspertno izjavo za medije: Jaz sem imel včeraj večkrat priložnost govoriti s predsednikom Bidnom. Predsednik Biden je bil celotno zasedanje z nami. Za razliko od nekaterih mlajših kolegov on ni zapustil zasedanja in je celotno zasedanje pazljivo poslušal in sodeloval v razpravi. Mislim, da to največ pove o njegovi vitalnosti in sposobnostih.”

Mož, ki je v Bidnu videl zgled vitalneža, ki prekosa množico mladih funkcionarjev, sicer iz dneva v dan ocenjuje stanje različnih segmentov slovenske družbe!?????

V ameriški zgodbi, ki z novo predsedniško kandidatko Kamalo Harris napoveduje dinamični spopad za predsedniški položaj, je nenavadna reakcija demokratske stranke. Kdor je v zadnjih letih spremljal medije, je videl ponavljajočo serijo Bidnove mentalne odsotnosti, njegovih žalostnih spotikanj in množico kognitivnih pogreškov. Ko je pred leti George Bush, jr. kdaj zamenjal Slovaško in Slovenijo, so osrednji svetovni mediji skovali vrsto pikrih bushizmov na njegov račun. A Biden je senca predsednika že nekaj let. Kar je videl tudi možganski trust vladajočih demokratov. Zdaj so ga naenkrat zamenjali, ko je postalo jasno, da bo izgubil bitko s Trumpom. Ergo, dotlej so ga držali kot paravan, izza katerega so politiko države vodili neopazni lobiji. In tako so izpeljali nominacijo Harrisove mimo volje demokratskih volivcev, izbrali so jo demokratski zastopniki. Doslej je veljalo, da demokrati in republikanci izpeljejo predvolilne konvencije z več kandidati, na katerih volivci odločijo, kdo dobi več glasov. Kandidata demokratov tokrat postavlja strankarska nomenklatura.

Vrh tiskovne agencije STA je nedavno zasedla Mojca Prelesnik, ki je bila doslej dva mandata vladna informacijska pooblaščenka, a v novinarstvu ni bila nikoli zaposlena. Si je predstavljati, da bi za šefa denimo jezikovnega inštituta postavili nekoga, ki se v življenju ni ukvarjal z lingvistiko??? A ne le to, vsi dosedanji šefi STA so imeli dolgoletne izkušnje novinarskega dela. Tadej Labernik je bil poprej eminentni urednik nacionalne televizije, Borut Meško desetletje in pol novinar in urednik različnih medijev, Bojan Veselinović z dolgo dobo urednika nacionalnega radija in dnevnega časopisa, Igor Kadunc je imel za seboj mandat direktorja nacionalke, gospa Prelesnik pa je padla z vladnega neba.