23. 8. 2024 | Mladina 34 | Uvodnik
Uvodnik / Kdo so ti ljudje?
Ta teden je v javnost prišla novica, da bo sicer zelo uspešno in dobičkonosno podjetje Boxmark, ki v Kidričevem šiva usnjeno galanterijo za avtomobile, še večji del proizvodnje preselilo na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Posledica tega je seveda nadaljnje zapiranje delovnih mest v Sloveniji. Direktor Marjan Smodiš je bil v nastopu na TV Slovenija diplomatski, a iskren: stroški delovne sile so pri nas tako visoki, da se jim tovrstni dodelavni posli tukaj vse manj izplačajo. Boxmark pa hoče ohraniti oziroma še povečati uspešnost in dobičkonosnost.
A dejansko so njegovi delavci, čeprav jih čaka stresno menjavanje službe, lahko brez hudih skrbi. Primanjkljaj delavcev je v Sloveniji velik, lokalni zavod za zaposlovanje je nemudoma sporočil, da že ima povpraševanje po dosedanjih Boxmarkovih delavcih in da bodo hitro prišli do novih služb.
Obstaja pa tudi druga smer, kot jo je ubral Boxmark. Vsa podjetja proizvodnje ne morejo preseliti, ker narava posla tega ne omogoča, ampak potrebujejo te cenejše delavce v Sloveniji. Ta podjetja, ni jih malo, začne se v gradbeništvu in turizmu ter gostinstvu, delavce uvažajo. Tudi to ni nekaj novega, Slovenija je tako »uvažala« delavce iz drugih republik še v času Jugoslavije, le da se takrat ni javno govorilo, da tudi zato, ker so bili glede na mogoči izkoristek njihovega dela cenejši od slovenskih. A stari direktorji, žal jih je danes že veliko pokojnih, so v neformalnih pogovorih seveda vedno priznali, da je bil eden ključnih razlogov nižja cena dela teh delavcev. Enako je bilo v sodobni Sloveniji. Spet so delavci prihajali iz zdaj nekdanje skupne države, po vojni je bilo tam delovnih mest malo in bila so res slabo plačana, zato so bili pripravljeni priti k nam za zelo nizko plačilo, to pa je med drugim najbolj koristilo slovenskim podjetjem in seveda celotnemu gospodarstvu. Balkan je bil takrat bazen delovne sile za vso Evropo.
Čeprav se danes čas Jugoslavije pogosto predstavlja z romantičnimi opisi, je bilo nemalo Slovencev tudi takrat izjemno nezadovoljnih z množičnostjo priseljevanja z juga skupne države. Del prebivalstva ni želel sprejemati priseljencev, otroci priseljencev so imeli opravka z nacionalizmom in izločenostjo že v šolah, v času sodobne Slovenije pa so na netenju sovraštva do njih priljubljenost gradili tudi politiki. Spomniti se velja Janševega zmerjanja s trenirkarji, ki so mu menda ukradli volilno zmago, na primer.
A kaj ima vse to z Boxmarkom? Z Boxmarkom prav nič. S tistimi podjetji, ki proizvodnje ali storitev ne morejo preseliti v cenejšo Bosno in Hercegovino, pa veliko. Danes so v teh podjetjih zaposleni priseljenci, ki zdaj prihajajo s svetovnega juga in vzhoda. Ne le v Sloveniji, povsod po zahodu podjetja potrebujejo te delavce, prvič zato, ker se število delavcev zaradi staranja prebivalstva zmanjšuje, drugič zato, ker slovenski delavci raje vzamejo boljše plačane službe, ki jih je zaradi splošnega pomanjkanja delavcev zdaj več. Da, večina »migrantov«, ki danes poganjajo sovraštvo in strah po krvi in kosteh Slovencev, ker so tako prepoznavni zaradi barve polti, je v Sloveniji zato, ker so jih sem pripeljala slovenska podjetja, ki potrebujejo to poceni delovno silo. Da, šok: to niso ilegalni migranti. Velika večina jih ima urejeno delovno dovoljenje in so zaposleni v slovenskih tovarnah in na slovenskih gradbiščih ter poljih. In italijanskih. In nemških. In avstrijskih … Te ljudi so ta podjetja pripeljala v državo in so del sodobne slovenske ekonomije.
S tem smo tam, pri zanki. Vse več tujih delavcev povzroča vse več nestrpnosti in nezadovoljstva med avtohtonim prebivalstvom. Malo tega pride že samo po sebi, veliko olja na ogenj prilijejo politiki (kako to, da vedno isti?), delno pa tudi sama država, ki se seveda s težavo ne ukvarja, čeprav je vsakomur jasno, da je vsako priseljevanje vedno in povsod, sploh če število priseljencev narašča hitro, vir nesoglasij, še huje, vedno znova se spremeni v sod smodnika, za katerega je samo vprašanje, kdaj bo vsem eksplodiral v obraz. V trenutku, ko se to začne dogajati, je treba imeti že vse preventivne in spremljevalne programe, s katerimi se skrbi za minimiziranje konflikta, za integracijo, za obveščanje in vse drugo.
Nekaj mora torej biti jasno: te delavce v državo zaradi povečevanja ali vsaj ohranjanja dobičkonosnosti »uvažajo« podjetja. Ti ljudje ne pridejo sami od sebe, niti ni za njihov prihod »kriva« država. Pripeljejo jih podjetja, ker jih potrebujejo – tako kot iz istih razlogov Boxmark seli proizvodnjo v Bosno in Hercegovino. To je le druga plat iskanja cenejše delovne sile.
Za temi priseljenci torej stojijo ekonomski interes in na koncu dobički podjetij. A če je tako, zakaj te posredne »stroške«, torej stroške skrbi za integracijo in razumevanje, nosijo le družba, lokalne skupnosti in država – ne pa tudi podjetja sama? Če na primer v majhnem kraju, kamor je veliko predelovalno podjetje pred letom »uvozilo« 300 delavcev iz zelo oddaljene države, danes rasteta nestrpnost in jeza, mar podjetje, ki si je v tem letu s temi »poceni« delavci povečalo dobičkonosnost, res nima nič s tem položajem?
Migracije so preresna stvar, da bi jih prepuščali podjetnikom in direktorjem. Danes so tako resna stvar, da v državah povzročajo politične prevrate in so podlaga za vzpon fašizma. A za začetek te razprave, ki je nujna, je treba utrditi nekaj, kar večina ljudi danes sploh ne opazi: ti ljudje tukaj niso ilegalno. In niso prišli sami. Prišli so, ker so jih sem pripeljala slovenska podjetja. Ta podjetja morajo prevzeti tudi soodgovornost in stroške vzdrževanja družbenega miru in integracije novih delavcev. Ker vse skupaj se je šele začelo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.