Komentar / Nespodobno povabilo

Vlado Miheljak

6. 9. 2024  |  Mladina 36  |  Dva leva

»… Med mojim obiskom smo govorili o prizadevanjih Izraela za zaščito življenj civilistov. Na naši strani ni obotavljanja: Evropa je v teh časih terorja na strani Izraela. Evropa bo vedno na strani človeštva in človekovih pravic.«
— Pojasnilo Ursule von der Leyen evropskemu parlamentu po neusklajenem obisku in izreku brezpogojne podpore Izraelu

»Poskušamo preprečiti civilne žrtve. Ampak številke so resnično … lahko razumem empatijo s civilisti, ki živijo v Gazi, ki plačujejo ceno … Skušamo se izogniti civilnim žrtvam. Ampak v času vojne ljudje plačujejo ceno.«
— Razvpita gostja blejskega foruma Cipi Livni je sicer obotavljajoče, nepovezano, a hkrati skrajno cinično in zavržno govorila o stroških in ceniku vojne

»Izbira te gostje ni bila ravno posrečena. V goste ne vabiš nekoga, ki zanika mednarodno pravo in ustanovno listino Organizacije združenih narodov.«
— To je rekla predsednica Pirc Musar, potem še malo pokoketirala in pomahala protestnikom ter nato urno odkorakala v dvorano v to isto nespodobno družbo

Najlažje je vselej Borutu Pahorju, ker ni niti moralen niti nemoralen, ampak preprosto amoralen. Prišel je na Bled in brez dilem in obotavljanja objel čez ramo Cipi Livni, ki so se je drugi izogibali kot garjave ovce, in fotografijo na omrežju X komentiral kot srečanje z »dolgoletno prijateljico«. Verjetno prijateljico še iz časov, ko je bila Cipi kot zunanja ministrica, podpredsednica vlade in članica vojnega kabineta ena najodgovornejših protagonistov operacije Uliti svinec, v kateri so leta 2008/2009 v 22 dneh pobili 1116 Palestincev v Gazi. On pa je takrat bil premier skrajno lojalne partnerice zavezništva.

Težko ocenim, kaj in koliko ugleda državi prinese dragi fakultativni čvek z mednarodno udeležbo, kot je Blejski strateški forum. Na katerem so se v velikem ovinku izognili resničnim soočenjem. No, ministrica Fajon je vseeno navdušeno govorila o soočenju strani ob aktualnih pokolih v Gazi!? A verjetno je to doživljala v kakšni vzporedni resničnosti. V blejski dvorani tega ni bilo. Dobro, nekateri pravijo, da ji je bila krvavoroka gostja vsiljena. Morda, a dokler ne pojasni drugačne resnice, je Cipi Livni njena odgovornost in njen greh.

Ministrica pravi, da je bilo na forumu nič koliko odličnih panelov in še mnogo več odličnih diskutantov. Morda je vsaj delno res. A tako je vselej. Zapomnimo si samo tisto, kar odstopa. Na sodobni košarkarski tekmi pade nemalokrat tudi po dvesto košev, včasih pa se celotna zgodba velikega spopada zgosti na enem samem uspešnem ali neuspešnem metu. Vse ostalo je irelevantno. In tisto, kar je zaznamovalo srečanje, je bila nadzorovana sinhronost »različnih pogledov« ob zgolj dveh ključnih temah: ukrajinsko-ruskem spopadu in genocidu v Gazi. A pogovarjali so se le tisti, ki mislijo podobno, če že ne enako. Ko pa vsi mislijo enako, jih večina nič ne misli. Na vprašanje voditeljice Odmevov TVS (3. 9. 2024), zakaj so bili povabljeni predstavniki Izraela, ne pa tudi ruski prorežimski predstavniki, je Tanja Fajon naredila še en salto mortale: »Veliko predstavnikov ruske opozicije je bilo na samem srečanju. Ni bilo predstavnikov ruske aktualne vlade kot tudi ne izraelske aktualne vlade, nikogar ni bilo in nikogar nismo vabili.« Kakšno sprenevedanje! Navalna in Kasparov sta kritična do Putina, njegove politike in tudi do vojne v Ukrajini. Cipi Livni pa je sicer kritična do nekdanjega strankarskega tovariša Netanjahuja – do njegove neučinkovitosti. A v celoti zagovarja izraelsko vojaško posredovanje in genocidno politiko v Gazi. Pravzaprav je v živo »še bolj taka«, kot so jo v pisnem portretu predstavili protestniki. Njena ekskluziva je pristanek na rešitev dveh držav. Priznanje Palestine torej? Počasi, počasi! Hudič tiči v podrobnostih, ki jih nismo slišali, ne v nastopu na Bledu, ne v pogovoru za TVS in še manj v »hiperprijaznem« intervjuju v Delu. Namreč v kakšnih mejah priznava Palestino. V mejah pred 5. junijem 1967? Ali zahteva brezpogojno izselitev izraelskih naseljencev z zasedenih ozemelj? Ali bi priznala legitimno izvoljeno vlado suverene Palestine, tudi če bi na primer zmagal Hamas? Nič od tega »vse od otroštva, zaradi sočutja do živali, zaprisežena vegetarijanka« ni izrekla. No, odgovore nedvomno poznamo.

Na vprašanje o protestih se je Tanja Fajon na POP TV še dodatno pridušala: »Poglejte, protestnikov je bilo pred dvorano mogoče dvajset, udeležencev pa čez dva tisoč.« Kakšna perverzija! Protestnikom gostitelj foruma ni organiziral in plačal transferja do Bleda, ponudil zastonj parkirišč, z njimi delil zastonj kremšnit in bogate catering ponudbe, še vode jim niso ponudili na sicer pregrešno dragem Bledu. In se v zaključni oceni srečanja sprenevedala, da kritike sicer so, ampak ji je žal, »da tisti, ki so jih izrekli, niso sedeli v dvorani in poslušali razprave, ker bi dobili drugačen občutek«. Kakšna sprevrženost! Drugače misleče po janševsko ogradijo daleč od vhoda v dvorano, potem pa jim očita, da niso v njej. Gotovo bi radi prišli in zasedli prve vrste. In bi tudi imeli kaj vprašati. Krvavo Cipi, ščuvaško Ursulo, sprenevedavo Tanjo in še koga.

Ampak ne glede na vse. V spomin na letošnji forum bodo ostali fotogenični skupinski portreti. Na rdeči preprogi v prvem planu kompozicija: na levi Tanja Fajon, na desni Robert Golob, na sredi pa enkrat Nataša Pirc Musar, drugič Ursula von der Leyen. Za njimi jeklena ograja. Za ograjo protestirajoče ljudstvo s transparenti in zastavami. In v daljavi onkraj jezera Blejski otok s cerkvico. Nekje v oblakih na nebu pa kot slutnja pesnikovi verzi: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.«