Komentar / Katarzično ponovno snidenje

Vlado Miheljak

13. 9. 2024  |  Mladina 37  |  Dva leva

»To ni več moja stranka. Odločila sem se, da izstopim iz Gibanja Svoboda. O tem koraku sem premišljevala že nekaj časa in odločitev sem sprejela po tehtnem razmisleku.«
— Marta Kos ostaja skrajno dosledna v svoji nedoslednosti, saj je po tehtnem razmisleku sprejela povabilo stranke, ki se ji je grobo odrekla in ki se je je sama dokončno odrekla (Facebook, 12. 12. 2022)

»Jaz bom zelo iskren o kandidatki za evropsko komisarko. Ona je danes popoldan prišla v poslansko skupino Svobode. To je bilo eno prav katarzično srečanje. ... Tudi vemo, da ne bo vstopila v Svobodo in da strankarska izkaznica nima nikakršne povezave s tem, da bo evropska komisarka ... je pa danes bilo vzdušje v poslanski skupini prav neverjetno ... in lahko rečem, da so se morda vrnili tisti občutki iz časa volitev … Marta Kos bo zagarantirano ena najboljših komisark v tem sklicu evropske komisije.«
— Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi tudi ostaja skrajno dosleden v svojem sprenevedanju o vseskozi odličnem odnosu med stranko in bivšo članico Marto Kos (24 ur zvečer, POP TV, 9. 9. 2024)

Zadnje kolobocije z iskanjem komisarja oziroma komisarke evropske komisije, ki bi naj bilo rutina, so naplavile veliko nedoslednosti in sprenevedanja. Najprej seveda ves cirkus in precej nedostojnosti ob (ne)izboru domače primerne kandidatke/kandidata, potem pa še nadvse pokroviteljski odnos predsednice evropske komisije do perifernih članic.

Pravzaprav sploh ni jasno, zakaj je Golob rinil z zgolj moškim kandidatom, če je bila izhodiščna opcija spolna uravnoteženost predlogov? Nič ni znano, da bi bil Vesel kakšen izjemen kandidat, na katerega bi bilo vredno staviti celoten vložek na politični ruleti. In ko je Ursula von der Leyen dala veto na Vesela, se je cirkus šele zares začel. Kajpak zaradi zapletenega odnosa med predlagateljem, stranko in kandidatko. Ne vem, kdo se je bolj ponižal, ali Golob, ki jo je povabil, ali Marta Kos, ki je ponudbo sprejela. Ampak predvsem je izbira slaba. Slaba zato, ker Marta Kos vseskozi podreja politične koncepte (kolikor jih sploh premore) trenutnemu navdihu in interesu. Spomnite se: ko in ker se ji je v spodleteli predsedniški tekmi zameril Kučan zaradi podpore Nataši Pirc Musar, je napadla avtorje peticije za mir in končanje vojne v Ukrajini (katere sopodpisnik je bil tudi Kučan) in podprla podpisnike tako imenovane protipeticije, v kateri so nasprotovali premirju in vztrajali pri oboroževanju Ukrajine ter nadaljevanju vojskovanja. Glede na posledice in rezultate dve leti, šest mesecev, dva tedna in pet dni po začetku vojne ni nobenega dvoma, kdo je imel prav. A srhljivo je bilo, da je takratna predsedniška kandidatka Svobode preverjene demokrate in mirovnike z dolgo kilometrino doslednosti označila za »obraz hladne vojne«, podpisnike tako imenovane protipeticije pa za »obraz prihodnosti« In to kakšne prihodnosti! Kopica podpisnikov je glorificirala Trumpa, se navduševala nad trdorokimi režimi in politiki višegrajske »nove Evrope«, častila domačega malega Putina, nekaj jih je v tistem času konkretno mesarilo po nacionalki in v javnih medijih, mnogi so eksplicitno ugovarjali razsodbi ustavnega sodišča o izenačitvi pravic glede na spolno orientacijo ... Še več. Takrat je Marta Kos ocenila, da »ruska agresija na Ukrajino v temelju spodkopava pravni in varnostni red, na katerem so temeljili mednarodni odnosi v Evropi od konca druge svetovne vojne«. Kaj takega lahko izjavi nekdo, ki v politiki nima pojma o ničemer, ki je prešprical prav vse. Ne samo zgodovino dogajanja v Ukrajini, ampak tudi na Balkanu, v Siriji, Iraku, Afganistanu … pa tudi nekaznovano in neobsojano izraelsko mesarijo v Gazi kot posledico tihega pristanka na nasilno reševanja konfliktov in prisvajanja ozemelj. Ursula von der Leyen, menda osebna prijateljica Marte Kos, pooseblja to nenačelno in nedosledno uveljavljanje mednarodnega in evropskega pravnega in varnostnega reda. Ker je Marta Kos zaradi svojih vratolomnih stališč začela izgubljati bitko proti Nataši Pirc Musar celo med volivci Svobode in se po takratnih merjenjih zelo verjetno sploh ne bi uvrstila v drugi krog, kar pa bi bilo za vodilno stranko nezaslišano, so jo negalantno »odstopili«.

O. K. Evropske komisarke in komisarji v komisiji ne udejanjajo nacionalnih interesov, a vsekakor ne morejo in ne smejo delovati proti njim. Marta Kos je že pokazala, da se lažje in raje podredi tujim kot domačim interesom. Ko so po odhodu druge Janševe vlade ugotovili, da prodaja Telekoma Nemcem nikakor ni slovenska prioriteta in interes, je Marta Kos, takrat veleposlanica v Berlinu, na letnem srečanju diplomatov na Brdu januarja 2015 »opozorila«, da bomo, če bomo kršili zavezo, ki smo jo dali Nemčiji o prodaji Telekoma, »izpadli izjemno nekredibilni«. Postavlja se tehtno vprašanje, kako bo Marta Kos zavezana evropskim in hkrati lojalna nacionalnim interesom, če jih še kot slovenska veleposlanica ni znala ali ni bila voljna uveljavljati.

Če se nam res obeta širitveni resor, potem bi bila, sicer pogosto in utemeljeno kritizirana zunanja ministrica Fajon neprimerno boljša kandidatka. In prav tako zaradi marsičesa še bolj sporen Pahor. Oba bolje od Marte Kos razumeta mikrodinamiko balkanskih odnosov, kjer je treba delovati z veliko mero subtilnosti, potrpežljivosti in taktičnosti. A po drugi strani, če bo Estonka Kaja Kallas kljub involviranosti in neprikriti pristranskosti v odnosu do velike vojne na evropskih tleh dovolj dobra za funkcijo visoke predstavnice EU za zunanjo politiko, bo tudi Marta Kos dobra za karkoli.