Komentar / »Annus horribilis«
Optimizem postaja v letu 2025 razkošje pogumnih in upajočih
Leto 2025 zaokrožuje prvo četrtino 21. stoletja in za mnoge bo to »annus horribilis«, simbolni mejnik leta groze. V starodavnih Nostradamusovih napovedih je v široki astrološki interpretaciji pred nami začetek strašne vojne med Vzhodom in Zahodom, kjer zahodni svet čaka nepričakovan poraz. Tudi pokojna Baba Vanga ni do njega nič bolj prizanesljiva, le kitajski horoskop v letu zelene lesene kače ponuja več preudarnosti vzhodne civilizacije. Še sreča, da to politično kontemplacijo papež Frančišek zaključuje v katoliški tradiciji »svetega leta«, kjer nas čaka dar božje milosti ob pravočasni spreobrnitvi. Združeni narodi ta zasuk pripisujejo slavljenju kvantne znanosti in novim tehnologijam v letu 2025. Drugi spet vzvod čudežnih sprememb vidijo v novi Trumpovi administraciji, četudi na pol poti do pekla. Ameriške politično-ekonomske izbire bodo zaznamovale to leto. Vsiljena ekonomska deglobalizacija in politični korporativizem sta dokončno razgalila neoliberalno podobo sveta in hipokrizijo zahodne demokracije. Umetna inteligenca bo letos odločneje krojila poslovni svet, le v statistiki rasti BDP in blaginje državljanov sveta je še ne bomo videli. To bo leto iluzij lažnega miru na oltarju preostankov blaginje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Leto 2025 zaokrožuje prvo četrtino 21. stoletja in za mnoge bo to »annus horribilis«, simbolni mejnik leta groze. V starodavnih Nostradamusovih napovedih je v široki astrološki interpretaciji pred nami začetek strašne vojne med Vzhodom in Zahodom, kjer zahodni svet čaka nepričakovan poraz. Tudi pokojna Baba Vanga ni do njega nič bolj prizanesljiva, le kitajski horoskop v letu zelene lesene kače ponuja več preudarnosti vzhodne civilizacije. Še sreča, da to politično kontemplacijo papež Frančišek zaključuje v katoliški tradiciji »svetega leta«, kjer nas čaka dar božje milosti ob pravočasni spreobrnitvi. Združeni narodi ta zasuk pripisujejo slavljenju kvantne znanosti in novim tehnologijam v letu 2025. Drugi spet vzvod čudežnih sprememb vidijo v novi Trumpovi administraciji, četudi na pol poti do pekla. Ameriške politično-ekonomske izbire bodo zaznamovale to leto. Vsiljena ekonomska deglobalizacija in politični korporativizem sta dokončno razgalila neoliberalno podobo sveta in hipokrizijo zahodne demokracije. Umetna inteligenca bo letos odločneje krojila poslovni svet, le v statistiki rasti BDP in blaginje državljanov sveta je še ne bomo videli. To bo leto iluzij lažnega miru na oltarju preostankov blaginje.
Ekonomske napovedi so tokrat boljše od političnih. Globalna gospodarska rast naj bi bila podobna letošnji, okoli tri odstotke BDP. Toda zahodni svet bo rasel bistveno počasneje kot vzhodni, ZDA okoli dva odstotka, EU polovico manj, Japonska tudi, Kitajska in Indija med dobrimi štirimi in šestimi odstotki. Ameriški zgodovinar Paul Kennedy je že leta 1987 v svoji knjigi Vzpon in padec velikih sil vznemiril Američane z napovedjo o koncu Pax Americana. Toda pravo vprašanje ni, ali so morda ZDA zgodovinska izjema zaradi svojih izjemnih sposobnosti, temveč kakšna je cena ameriške hegemonije in kdo jo plačuje. Ta račun se ekonomsko ne izide več, ne v ZDA ne v EU, kajti Kitajska in Indija bosta verjetno na čelu sveta do sredine 21. stoletja. Kitajska je v zadnjih 40 letih svoj delež v svetovnem BDP skoraj podeseterila, Indija bo letos prehitela Nemčijo na četrtem mestu ekonomskih velesil. Kitajci so na četrtini stoletja poskrbeli za dokaz, da lahko kapitalizem odlično vodijo tudi komunisti. Američani pa so s Trumpom in Muskom pokazali, da shajajo tudi brez skorumpirane liberalne demokracije. Zato se bo v letu 2025 vse vrtelo okoli Trumpove strategije carin in ameriškega protekcionizma, razgradnje globalizacije in militarizacije. Odgovor Kitajske, osrednje svetovne tovarne, kjer se stekajo globalne verige vrednosti, bo strpen in tudi bolj sprejemljiv za večino sveta. V letu 2025 bomo morda v EU dojeli, da so ZDA naš osrednji problem in ne rešitev.
Geopolitične razlike že nekaj let potiskajo na stran skupne globalne politike, od slovitih trajnostnih ciljev ZN do obvladovanja podnebnih sprememb in naraščajoče neenakosti. Ekonomsko razdrobljen in politično razcepljen svet ne more reševati skupnih problemov, v brezpravju svetovnega reda ni ne političnega sodelovanja in ne ekonomske solidarnosti. Leto 2025 je simbolni konec logike ekonomskega sodelovanja in političnega popuščanja napetosti, miroljubne koeksistence. Smo sredi kovnice novih zavezništev v boju za prevlado sveta. Tehnološki razvoj umetne inteligence ter možnosti zelene energetske transformacije so tu bolj protislovno orožje dominacije bogatih zahodnih držav kot odrešujoče orodje za preživetje sveta. Zato bo leto 2025 tudi čas streznitev. Nemčija je leta 2024 dober dokaz teh razvojnih zablod.
EU bo leta 2025 v največjih političnih težavah v zadnjih desetletjih. Politični populizem razjeda njeno demokratično sredico, v sinhroni politični krizi je njen jedrni del z Nemčijo in Francijo. Ekonomska stagnacija EU se nadaljuje, kriza socialne države se v vseh članicah poglablja. Javnofinančni položaj držav se v letu 2025 vrača v tirnice fiskalne koordinacije in konsolidacije. Vse težje bo zagotavljati javne dobrine na področju zdravstva, šolstva, infrastrukture, ker je nova politična agenda namenjena obrambi in ne sociali. Vzhodna Evropa postaja nosilec retrogradnih vrednot, središče antiliberalne EU. Demokratični primanjkljaj ne tiči samo v Bruslju, temveč tudi drugod liberalno demokracijo vse bolj zamejuje oligarhični sistem političnih elit in korporativnih interesov. Srednji razred, nekdanji steber politične stabilnosti in socialne vzdržnosti EU, postaja največja žrtev deindustrializacije, prekarizacije in nove davčne pavperizacije. Strah pred socialno ogroženostjo je zgolj druga stran sovraštva do drugih, politična korupcija krči poti erozije civilnih svoboščin in demokracije. EU pravičnosti, enakosti in vzdržnosti izginja, upanja v njen preporod tudi leto 2025 ne prinaša.
Optimizem postaja v letu 2025 razkošje pogumnih in upajočih. »Na Zahodu nič novega«, pripoveduje Remarque v svoji zgodbi izgubljene generacije v kaosu sveta in zmede na začetku 20. stoletja. Sto let kasneje korejska pisateljica Han Kang, Nobelova nagrajenka za književnost leta 2024, v svoji Vegetarijanki razkriva krhkost naših življenj in hkrati kliče k uporu proti režimom tega sveta. Kritična beseda in jezik sporazumevanja sta naša moč miru in merilo dobrega. Vsaj to sporočilo bi v Sloveniji morali razumeti bolje od drugih.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.