Komentar / Tehnološki, ekonomski in politični trk
Slavna ekonomska metafora pravi, da nobeno kosilo ni zastonj, še najmanj pri zelenem prehodu
Saga o novi politiki omrežnine za priključno moč električne energije je na pragu leta 2025 povzročila nov politični pretres države. Najprej je deželo na prelomu leta vznemiril vladni pamflet o načrtovanem obdavčenju nepremičnin, sledila je kratka epizoda o obdavčenju psov in sedaj imamo še omrežnine. Vladni ljudje in koalicija očitno sproti improvizirajo in iščejo nenavadne rešitve v močvirju želenih sprememb in lastnih zablod. Toda pri spornih omrežninah so reči še bolj zapletene. Ne gre zgolj za višje položnice in politični spor med pristojno agencijo in vlado, velikimi in malimi odjemalci. Pred nami je prvi resni tehnološki, ekonomski in politični trk slovitega zelenega prehoda, ki ljudem ni všeč.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Saga o novi politiki omrežnine za priključno moč električne energije je na pragu leta 2025 povzročila nov politični pretres države. Najprej je deželo na prelomu leta vznemiril vladni pamflet o načrtovanem obdavčenju nepremičnin, sledila je kratka epizoda o obdavčenju psov in sedaj imamo še omrežnine. Vladni ljudje in koalicija očitno sproti improvizirajo in iščejo nenavadne rešitve v močvirju želenih sprememb in lastnih zablod. Toda pri spornih omrežninah so reči še bolj zapletene. Ne gre zgolj za višje položnice in politični spor med pristojno agencijo in vlado, velikimi in malimi odjemalci. Pred nami je prvi resni tehnološki, ekonomski in politični trk slovitega zelenega prehoda, ki ljudem ni všeč.
Energetski populizem je bil doslej mešanica utopičnih energetskih idej, ekonomskega subvencioniranja in političnega zavajanja. Omrežnina je preprosto del naraščajočih realnih stroškov energetskega sistema. Slavna ekonomska metafora pravi, da nobeno kosilo ni zastonj, še najmanj pri zelenem prehodu. In račun za sedanjo šlamastiko agencije in vlade bo še višji, če ga ne bomo dobro razumeli.
Najširši okvir te zgodbe je nastal v nedrjih EU in njene neoliberalne agende. Elektroenergetski sistemi nacionalnih držav so sicer avtonomni, toda prek kompleksnega omrežja povezani med seboj. V ozadju te vezne energetske posode pretakanja električne energije tiči ekonomska zanka njene ponudbe, povpraševanja in cen. EU je v energetski sistem vrinila radikalno tržno logiko. Razbila je energetske monopolne strukture, ločila institucionalne nosilce proizvodnje, distribucije in prodaje in namnožila regulatorje. Električna energija je postala borzno blago, s terminskimi posli, špekulacijami, tveganji in krizami. Podobno usodno pot ekonomskih zablod so ubrali tudi emisijski kuponi. Kritična točka razpršene zelene energije sonca in vetra je poleg (ne)stabilne proizvodnje prenosno omrežje. Zato zeleni prehod ni niti poceni niti ni zanesljiv. EU je že pred desetletjem in pol vzpostavila strog centralni regulativni sistem (ACER, ERRA, CEER) z nacionalnimi energetskimi agencijami. Agencije so nosilci javnega interesa, delovati morajo neodvisno in nepristransko, pregledno in odgovorno. Vrsta evropskih direktiv od leta 2009 zelo natančno ureja to področje.
Slovenska agencija za energijo, ustanovljena leta 2004, je bila vezana na domačo energetsko zakonodajo in strateške usmeritve države. Dolgo je bila tihi spremljevalec energetskih sprememb. Zapleti so se začeli stopnjevati s protislovji zelenega energetskega prehoda in evropskimi direktivami. Spori z vlado se vrtijo okoli ustreznega financiranja in zaposlovanja, pa tudi plač in sedaj glede tarifnih postavk omrežnine, ter tudi upravljanja in vodenja agencije. Novi sistem po evropskih smernicah obremenjuje uporabnike glede porabe energije in moči, omogoča pravičnejšo delitev energetskih bremen in želi akumulirati finančne vire za posodobitev in gradnjo omrežja. Slovenski model je razmeroma zapleten, uvaja dve sezoni, pet časovnih blokov, dogovorjeno in presežno obračunsko moč. Nova omrežnina pri večjih porabnikih prinaša precejšnjo redistribucijo stroškov, za vse bodo v naslednjih letih tudi višje cene. Sledi temeljni ekonomski logiki, da morajo uporabniki, tudi tisti z dosedanjimi subvencijami, plačati pošteno ceno obremenitve omrežja. Agencija je začela uvajati nove omrežnine v najdražji zimski sezoni namesto v poletni, kar je neumnost v samem izhodišču. Lahko bi v prehodnem obdobju treh let upoštevali povprečne in ne konične obremenitve omrežja, tekoče in ne pretekle podatke, prijaznejša obračunska obdobja. Projekt bi morali hkrati vezati na vgradnjo pametnih števcev, da bi ljudje lažje sledili spremembam … Skratka, strokovno in politično sila nespretna izpeljava.
Toda to ni konec nesrečnih političnih zapletov. Vlada je projekt sprva podpirala, potem ga je poskušala zamakniti, da bi omilila učinke. Toda odlog ni rešitev. Ko je zaradi novih položnic završalo med podjetji, lastniki zelenih energetskih naprav in avtomobilov, se je vlada postavila na stran prizadetih uporabnikov. Zahteva zamenjavo vodstva agencije, potem odstop ali razrešitev članov sveta agencije in na koncu vrnitev na star obračun. Toda vodstvo ni hotelo odstopiti, svet je po odstopu dveh članov nesklepčen, v politični spopad vlade in agencije se je vmešala bruseljska birokracija. Pristali smo v pat položaju. Agencija ne more sprejemati sklepov in želenih sprememb, vlada si ne upa več obračunavati z upravo in svetom agencije. Vodstvo agencije je upravičeno opozorilo na svojo neodvisnost, ki jo posebej varuje EU (sloviti 57. člen direktive 2019/944). Izkušeni člani sveta se sklicujejo na nedokazane kršitve. Oboji so upravičeno pokazali na nedopustne politične pritiske vlade in interesnih skupin. Politični amaterizem brez primere.
Epilog je razmeroma jasen. Do poletne sezone (1. marec 2025) bodo vsi plačevali dražjo elektriko. Vmes bo vlada, če bo pametna, zapolnila svet agencije in poskušala najti kompromisno rešitev z agencijo. Prisilna razrešitev članov sveta in interventni zakon sta lahko zgolj Golobov pravni in politični polom. Subvencionirani nosilci zelene energetske revolucije bodo prvič plačali realno ceno. Vsaka revolucija kot vedno najraje žre lastne otroke.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.